VSL Sklep IV Cp 1306/2017

Jedro

Ko gre za nadpovprečne preživninske zmožnosti staršev, ki povsem zadoščajo za zadovoljevanje vseh konkretno izkazanih potreb otroka, je torej edina omejitev preživnine vezana le na vprašanje, ali je strošek posamezne življenjske potrebe otroka v njegovo korist. Pri tej oceni je lahko v dodatno pomoč ugotovitev, v kakšnem obsegu oziroma katere stroške življenjske potreb otroka sta krila starša v času skupnega življenja, saj ta ugotovitev lahko pomaga pri določitvi (koristnih) nadstandardnih življenjskih potreb otroka v času sojenja. Pri tem je treba upoštevati, da se vsaj na področju zadovoljevanja preživninskih potreb otroka njegov položaj zaradi razpada življenjske skupnosti njegovih staršev ne sme poslabšati, če zato ne obstajajo utemeljeni razlogi.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se preživnina, ki jo je dolžan plačevati tožnik za mladoletno toženko¹ na podlagi sodne poravnave, ki je bila sklenjena v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1525/2012-IV z dne 12. 7. 2013, od 1. 7. 2013 dalje v znesku 600,00 EUR, ki je ostala nespremenjena na podlagi obvestila Centra za socialno delo ... z dne 31. 3. 2015, spremeni tako, da se od 1. 11. 2015 dalje zniža na znesek 480,00 EUR mesečno. Tako znižano preživnino je tožnik dolžan plačevati najkasneje do 18. dne v mesecu za tekoči mesec na osebni račun zakonite zastopnice toženke², v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka od 19. dne v mesecu za vsak mesec od 1. 11. 2015 dalje. Tožnik je tako znižano preživnino dolžan plačevati do prve valorizacije preživnin, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih na podlagi obvestila centra za socialno delo (točka I). Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo (točka II) in še odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka (točka III).

2. Tožnik se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov zoper zavrnilni del sodbe in predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da se njegovo finančno stanje ni poslabšalo po prenehanju delovnega razmerja v ... Tožnik je bil nekaj mesecev brez zaposlitve in bonitet, med katere spada tudi službeni avto, ki ga je lahko uporabljal za privatne potrebe. Tožnik je moral kupiti nov osebni avtomobil BMW ..., da je lahko iskal novo zaposlitev in izvajal stike s toženko. Zakonita zastopnica ne opravlja prevozov za potrebe izvedbe stikov. Med staršema toženke je bil 15. 9. 2016 sklenjen nov dogovor glede stikov. Po novem sporazumu toženka preživi pri tožniku 136 dni na leto, pred tem pa je bila pri tožniku 95 dni na leto. Tega dejstva sodišče v sodbi ni upoštevalo. Zaradi povečanega obsega stikov so se zmanjšali stroški preživljanja toženke v času, ko je pri zakoniti zastopnici. Povečani stiki so zato razlog za zmanjšanje tožnikove preživninske obveznosti. Sodišče je zmotno ocenilo mesečne stroške, ki jih ima tožnik z bivanjem in vzdrževanjem hiše. Žena tožnika lahko prispeva h kritju stroškov bivanja, vendar ni bila dolžna prispevati za preživljanje toženke za čas, ko je bil tožnik nezaposlen. Sodišče je vse stroške zaokrožilo navzgor, tako tekoče stroške, povezane s stanovanjem, kot stroške, ki so povezani s šolo in zunajšolskimi dejavnostmi. Strošek plačila za RTV prispevek ni izkazan. Upoštevan je bil strošek šolske prehrane v višini 90,00 EUR, ki pa se plačuje le deset mesecev in ne celo leto. Neutemeljeno so bili prisojeni dodatni stroški v višini 70,00 EUR za nakup športne opreme in druge opreme, ki jo potrebuje toženka. Sodišče ni upoštevalo, da je tožnik kupil športne rekvizite ter da plačuje zunajšolske dejavnosti, ki so povezane z oddihom in razvedrilom.

3. Toženka v pritožbi opredeljeno ne navaja, iz katerih pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izpodbija sodbo, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico. Navaja, da je bila sodnica v postopku pristranska, ker je v postopku navedla, da je bila določena preživnina nerazumno visoka. Tako je sprejela odločitev že pred izvedbo dokaznega postopka, potem ko pravdni stranki nista sklenili sodne poravnave. Sodišče v sodbi pojasnjuje, da luksuz ni nikakršna potreba za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Sodišče ne upošteva, da preživnina ni namenjena zgolj zadovoljevanju otrokovih nujnih potreb, saj mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist, če preživninske sposobnosti staršev niso omejene. Sodišče je ugotavljalo okoliščine, ki so bile pomembne pri določitvi preživnine v zadevi P 1525/2012-IV. V kolikor je imelo sodišče v tem delu pomisleke, bi moralo slediti predlogu toženke, ki je predlagala zaslišanje sodnice. Spremenjene okoliščine je nujno treba presojati glede na prvotno določeno preživnino. Sodišče je priznavalo toženki le tiste potrebe, ki jih priznava tožnik. Toženka je predložila seznam sedanjih potreb in potreb, ki jih je imela ob sklenitvi sodne poravnave, ki jih je sodišče prve stopnje prezrlo. Drobnjakarsko ukvarjanje sodišča s posameznimi stroški toženke ni potrebno. Zmotna je ugotovitev sodišča, da so stroški za šolo in zunajšolske dejavnosti nižji kot so bili stroški vrtca. Tudi znižan strošek varuške ni nepotreben. Tožnik bi moral dokazati spremenjene okoliščine, česar pa ni dokazal, zato bi bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti.

4. Pravdni stranki sta v odgovorih na pritožbo predlagali zavrnitev pritožbe nasprotne stranke.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; v nadaljevanju ZZZDR). Pregled sodne prakse pokaže³, da se pravzaprav v vseh odločbah pri spremembi preživnine poudarja "dvofaznost" postopka: najprej mora sodišče ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere (ali glede več) od za določitev preživnine odločilnih dejanskih okoliščin (potrebe otroka, preživninske zmožnosti matere in preživninske zmožnosti očeta) prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 132. členu ZZZDR, nato pa mora sodišče ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine tako, da za oceno njihovega pomena uporabi ustrezni pravni standard iz 129. člena ZZZDR, to pa je preživnina v skladu s potrebami upravičenca in zmožnostmi preživninskega zavezanca. Ob ugotovljenih spremenjenih okoliščinah je torej treba znova presoditi o višini preživninskega prispevka v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Ko so spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca ugotovljene, te nujno terjajo novo vrednotenje in iskanje ustreznega ravnovesja pri porazdelitvi preživninskega bremena.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da nekajmesečna nezaposlenost toženca ne predstavlja spremenjene okoliščine. Ugotovilo je še, da sedaj toženka hodi v šolo, zato je odpadel strošek vrtca v višini 200,00 EUR mesečno, odpadel pa je tudi mesečni strošek varuške v višini 200,00 EUR kar pa sta spremenjeni okoliščini, ki sta bistveni. Sodišče prve stopnje bi zato moralo znova ugotoviti potrebe toženke, ki so v sorazmerju s preživninskimi zmožnostmi njenih staršev in na ta način znova ugotoviti višino preživninskega prispevka tožnika. Sodišče prve stopnje ni postopalo na ta način. Po nepotrebnem je ugotavljalo, kakšen je bil strošek posamezne življenjske potrebe toženke ob sklenitvi poravnave, ko je bila določena tožnikova preživninska obveznost, pri tem pa se ni opredelilo do vseh zatrjevanih življenjskih potreb toženke v času odločanja. V novem sojenju mora sodišče prve stopnje ugotoviti stroške življenjskih potreb toženke, ki jih ima od nastopa že navedenih spremenjenih okoliščin (oziroma od vložitve tožbe), ob upoštevanju stanja na dan sojenja. Pri oceni potrebnih stroškov življenjskih potreb toženke bo temeljno vodilo njena (otrokova) korist, tako da bo preživnina primerna za zagotavljanje njenega uspešnega telesnega in duševnega razvoja⁴ .

8. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje glede zadovoljevanja nadstandardnih preživninskih potreb otroka je zmotno. Edino omejitev preživnine po višini je v takšnih primerih mogoče iskati le v koristi otroka. Otrokove potrebe je sicer mogoče razločevati po nujnosti njihovega zadovoljevanja, vendar preživnina ni omejena le na zadovoljevanje potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist. Če obstojijo zadostna sredstva za njihovo zadovoljevanje, je mogoče sklep, da nekaterih otrokovih potreb ni treba zadovoljevati oziroma jih je treba zadovoljevati le v manjši meri, napraviti le ob dodatnih in utemeljenih razlogih, da to otroku ne bi bilo v korist. Takšna presoja pa je mogoča le z upoštevanjem vseh okoliščin primera⁵. Ko gre za nadpovprečne preživninske zmožnosti staršev, ki povsem zadoščajo za zadovoljevanje vseh konkretno izkazanih potreb otroka, je torej edina omejitev preživnine vezana le na vprašanje, ali je strošek posamezne življenjske potrebe otroka v njegovo korist. Pri tej oceni je lahko v dodatno pomoč ugotovitev, v kakšnem obsegu oziroma katere stroške življenjskih potreb otroka sta krila starša v času skupnega življenja, saj ta ugotovitev lahko pomaga pri določitvi (koristnih) nadstandardnih življenjskih potreb otroka v času sojenja. Pri tem je treba upoštevati, da se vsaj na področju zadovoljevanja preživninskih potreb otroka njegov položaj zaradi razpada življenjske skupnosti njegovih staršev ne sme poslabšati, če za to ne obstajajo utemeljeni razlogi.

9. Tožnik zatrjuje, da toženki kupuje športne rekvizite in ji plačuje posamezne zunajšolske dejavnosti. Do teh trditev tožnika se sodišče prve stopnje v sodbi ni opredelilo. V novem sojenju mora zato sodišče ugotoviti, katere stroške življenjskih potreb toženke plačuje tožnik, v kakšni višini, in ali je med tožnikom in zakonito zastopnico toženke dogovorjeno, da te stroške krije tožnik oziroma je takšen način kritja potreb toženke utečena praksa, kar pomeni, da teh prispevkov tožnika ni moč šteti za darila⁶. Sodišče prve stopnje mora torej ugotoviti vse posamezne mesečne stroške življenjskih potreb toženke, pri čemer pritožba toženke neutemeljeno zatrjuje, da se je sodišče prve stopnje drobnjakarsko ukvarjalo s stroški njenih preživninskih potreb. Res pa je, da odločanje o porazdelitvi preživninskega bremena med starša ni samo računska operacija, ki naj bi se na koncu izšla z matematično popolnim izidom⁷. Upoštevajo se vse okoliščine primera, tudi denarno neocenljivi prispevki staršev⁸.

10. Zakonita zastopnica v tej pravdi varuje le interese toženke, zato mora v interesu otroka upoštevati, da ima tožnik obsežne stike s toženko, da ji zagotavlja nadstandardno kritje življenjskih potreb tudi v času stikov, poleg določene preživnine, zato je zelo pomembno zaradi koristi otroka, da se takšno stanje ohrani.

11. Pri razmejitvi preživninskega bremena med starša toženke je treba upoštevati, da vse prevoze, povezane s stiki, opravlja tožnik. Sodba te ugotovitve nima, kar utemeljeno opozarja tožnik v pritožbi.

12. Glede stroškov bioresonance, katerim tožnik nasprotuje, je na zakoniti zastopnici dokazno breme, da dokaže, da so ti stroški potrebni za osebnostni razvoj otroka kot dokaz v potrditev teh dejstev pa ne zadošča le izpovedba zakonite zastopnice.

13. Tožnik utemeljeno opozarja v pritožbi, da se plačuje šolska prehrana deset mesecev in da tega stroška ni moč upoštevati za celo leto. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju tudi preveriti pritožbene trditve, da zakonita zastopnica oz. toženka nimata mesečnih stroškov za RTV v višini 13,00 EUR.

14. Glede mesečnih stroškov v višini 40,00 EUR za varuško, ki pazi na toženko v času njene bolezni oziroma zadržanosti zakonite zastopnice, bo treba oceniti vse okoliščine konkretnega primera in sicer; ali je realno pričakovanje, da tožnik in zakonita zastopnica, glede na službene (delovne) obveznosti, lahko vzameta bolniški dopust zaradi bolezni toženke (v ta namen se lahko naredijo poizvedbe pri njunih delodajalcih, kolikokrat sta bila na bolniškem dopustu zaradi bolezni toženke) in zakaj toženka v takšnih primerih ne more biti v varstvu pri starših zakonite zastopnice, ki živita v isti hiši. Treba bo tudi dokazno oceniti izpoved varuške, ki je potrdila, da ji zakonita zastopnica v povprečju plačuje mesečno 40,00 EUR za varstvo otroka, ko je zakonita zastopnica odsotna oziroma je toženka bolna, s tem, da je toženko pazila tudi v času, ko je bila toženka še (tudi) v vrtcu.

15. Tudi glede stroškov plačila zasebnega zobozdravnika je treba upoštevati vse okoliščine primera. Treba je ugotoviti, ali je toženka obiskovala zasebnega zobozdravnika že v času skupnega življenja staršev toženke, razloge, zaradi katerih uporablja zasebno in ne javno zobozdravstveno storitev, ali njena roditelja uporabljata zasebno ali javno zobozdravstveno storitev ter pri tem tudi nadpovprečne finančne zmožnosti njenih roditeljev.

16. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Napotki sodišču prve stopnje v novem sojenju so razvidni iz dosedanje obrazložitve.

17. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

-------------------------------
¹ V nadaljevanju toženka.
² V nadaljevanju zakonita zastopnica.
³ Glej sodbo VSRS II Ips 333/2015.
⁴ Glej prvi odstavek 129.a člena ZZZDR ter 128. in drugi odstavek 129.a člena ZZZDR.
⁵ Glej sodbo VSRS II Ips 141/2013.
⁶ Primerjaj s sodbo VSRS II Ips 860/2008.
⁷ (Op. pritožbenega sodišča) Kar smiselno velja tudi pri oceni posameznega stroška, ki je del življenjskih potreb otroka. Sodišče tako npr. ne bo po posameznih priloženih računih seštevalo, koliko so mesečni stroški za hrano, obutev, obleko in podobno, razen če so zato izkazane posebne okoliščine npr. redni mesečni ali letni nakupi posebnih zdravil, redni in podobni visoki stroški, ki so povezani z dejavnostjo otroka, bivalni stroški in podobno, s tem, da gre tudi v tem delu le za oceno predvidljivih izdatkov. Vrednostno pa morajo biti določno ocenjeni mesečni stroški življenjskih potreb otroka iz drugega odstavka 129.a člena ZZZDR.
⁸ Glej sodbo VSRS II Ips 346/2009.

Datum zadnje spremembe:

20.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba in sklep IV Cp 1604/2020
• VSL Sodba IV Cp 600/2019
• VSL sodba IV Cp 350/2017