VSL Sklep I Cp 906/2017

Jedro

Zaostritev procesne discipline deluje v smeri zagotavljanja sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Prav tako ni mogoče odrekati razumnosti ureditvi, ki določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Glede na takšno določbo bi moral pravni pouk sodišča prve stopnje vsebovati tudi opozorilo oziroma pojasnilo, da mora biti podpis pritožnika izviren. V nasprotnem primeru je namreč prekomerno poseženo v pravico pravdne stranke do sodnega varstva in v pravico do pritožbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v delu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožene stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1442/2014-I z dne 30. 10. 2016, razveljavi.

Sicer se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje (glede zavrženja dodatnih pojasnil).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke (toženca) zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1442/2014-I z dne 30. 10. 2016 in zavrglo dodatna pojasnila k pritožbi. Obrazložilo je, da je toženec pritožbo in dodatna pojasnila, vključno s podpisom, vložil v fotokopiji, kar pa ne zadostuje, saj mora biti v skladu s 3. odstavkom 105. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) podpis pritožnika, ki je po 335. členu ZPP obvezna sestavina pritožbe, izviren. Izviren podpis je lastnoročni podpis ter podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pritožbo, ki ni vsebovala izvirnega podpisa, je sodišče zavrglo kot nepopolno. Dodatna pojasnila k pritožbi je zavrglo, ker so bila vložena po izteku pritožbenega roka.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec in ga izpodbija v celoti. Navaja, da je za to, da ni vložil izvirno podpisane pritožbe kriva sodnica, ker je v pravnem pouku v sodbi z dne 30. 10. 2016 zahtevala le podpis pritožbe, ne pa izrecno izvirnega podpisa pritožbe. Za tako tolmačenje podpisa ni vedel in verjetno za to ne vedo niti v vložišču sodišča. Če bi uradnica v vložišču imela pravico in dolžnost kontrolirati podpise na vlogah, ne bi prišlo do tega zapleta. Težo in namen bi moralo imeti tudi dejstvo, da glede na pravni pouk sodnica lahko odpusti napako v zvezi s pritožbo. Samo po pomoti je na sodišče prišla fotokopija in ne original, kar toženec dokazuje z originalom pritožbe z dne 27. 12. 2016 in originalom dodatnih pojasnil z dne 3. 1. 2017, ki ju prilaga pritožbi. Tudi v izpodbijanem sklepu ni ustreznega pravnega pouka, saj sodnica ne zahteva izvirnega podpisa, temveč le podpis. Toženec nato podrobno pojasnjuje, kako je vložil pritožbo osebno na vložišču, ter okoliščine v zvezi s plačilom sodne takse. Pritožbo z dne 27. 12. 2016 v štirih izvodih je dal v vložišču uradnici s prilogami vred, med njimi je bila tudi originalna pritožba. Na vprašanje uradnice ji je dejal, da naj dva izvoda zadrži za sodišče, to pa zato, ker ni bil pravilno opozorjen o izvirno podpisanih pritožbah. Navaja še, da so vse odločbe v tej zadevi, ki jih je prejel v zadnjih treh letih, brez kakršnegakoli podpisa. Predlaga, da višje sodišče sklep sodnice z dne 11. 1. 2017 razveljavi in pritožbo z dodatnimi pojasnili vzame v nadaljnji postopek. Dodatna pojasnila ne morejo biti sporna, saj so zavržena samo zato, ker so vložena po pritožbenem roku in niso podpisana z izvirnim podpisom.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Kot že navedeno je sodišče prve stopnje pritožbo toženca zavrglo, ker ni imela izvirnega podpisa v skladu s 3. odstavkom 105. člena ZPP, medtem ko je pojasnila k pritožbi (ki tudi niso imela izvirnega podpisa) zavrglo zato, ker so bila vložena po izteku pritožbenega roka. Glede pojasnil toženec priznava, da so bila res vložena po izteku pritožbenega roka (kot je ugotovilo sodišče prve stopnje 5. 1. 2017, medtem ko se je pritožbeni rok iztekel 28. 12. 2016). Neutemeljen je zato toženčev predlog, da sodišče druge stopnje razveljavi odločitev o zavrženju dodatnih pojasnil. Sodišče prve stopnje je le-ta na podlagi prvega odstavka 343. člena pravilno zavrglo kot prepozna.

5. Utemeljena pa je pritožba toženca glede zavrženja pritožbe zoper sodbo z dne 30. 10. 2016, ki jo je toženec vložil pravočasno, to je 28. 12. 2016 osebno na sodišču. Pravilni so sicer razlogi sodišča prve stopnje, da je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe in da mora biti izviren, kot to določa 3. odstavek 105. člena ZPP. Drži ugotovitev, da je bila vloga toženca v skladu s 3. odstavkom 343. člena ZPP nepopolna. Glede na 336. člen ZPP, po katerem se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, pa toženec utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ga na takšno posledico, torej, da bo sodišče pritožbo zavrglo, če ta ne bo imela podpisa v izvirniku, ni opozorilo.

6. Zaostritev procesne discipline deluje v smeri zagotavljanja sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Prav tako ni mogoče odrekati razumnosti ureditvi, ki določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Glede na takšno določbo, pa ima pritožba prav, da bi moral pravni pouk sodišča prve stopnje vsebovati tudi opozorilo oziroma pojasnilo, da mora biti podpis pritožnika izviren. V nasprotnem primeru je namreč prekomerno poseženo v pravico pravdne stranke do sodnega varstva in v pravico do pritožbe. Zaradi opustitve takšnega opozorila, ob upoštevanju posega v njegove pravice, toženec ne sme trpeti škodljivih posledic.

7. Ker torej toženec ni prejel ustreznega pravnega pouka v zvezi s podpisom, pritožbi zoper izpodbijani sklep pa je že priložil originalno podpisano pritožbo (primerjava pokaže, da je bila prvotno v spis vložena kopija ravno te pritožbe), je bilo treba pritožbi delno ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v delu, s katerim je sodišče zavrglo pritožbo tožene stranke zoper sodbo z dne 30. 10. 2016 razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). Glede ostalega dela pritožba, kot je bilo že obrazloženo, ni utemeljena, zato je glede zavrženja dodatnih pojasnil sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker je bila delna razveljavitev sklepa (glede zavrženja pritožbe) potrebna iz že navedenega razloga, na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja.

Datum zadnje spremembe:

20.09.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Psp 571/2015
• VSL sklep I Cp 526/2016
• VDSS Sklep Psp 38/2023