VSL Sklep I Cp 1842/2017

Jedro

Prezasedenost socialno varstvenih ustanov je splošno znano dejstvo, zato pritožbeno sodišče ne dvomi v točnost pritožbene trditve, da so prostorske, s tem pa tudi kadrovske zmožnosti za sprejemanje novih oskrbovancev zapolnjene, tako pri pritožniku kot pri ostalih verificiranih socialno varstvenih zavodih. Glede na sodno prakso ni možno, da zaradi prezasedenosti socialno varstvenih ustanov do namestitve sploh ne pride. Zavzeto je stališče, da ima teža primera in nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami socialno varstvenih zavodov.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotni udeleženec sprejme in zadrži na varovanem oddelku Socialno varstvenega zavoda ... najdalj za eno leto od datuma sprejema.

2. Pritožujeta se nasprotni udeleženec in Socialno varstveni zavod ...

O pritožbi nasprotnega udeleženca

3. Nasprotni udeleženec navaja, da se z nameravano namestitvijo ne strinja. Meni, da je upravičen do ponovne obravnave, saj si želi postopnega odpusta. Rad bi živel samostojno. Na odpust bi se rad pripravil na odprtem oddelku Psihiatrične klinike ...

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotni udeleženec želi nadaljevanje obravnave pri predlagatelju - Psihiatrični kliniki ..., kjer je že leta dolgo na zdravljenju. Svojo željo utemeljuje s pričakovanjem, da se bo pozdravil do te mere, da bo lahko samostojno zaživel in da se bo na odprtem oddelku Psihiatrične klinike pripravil na samostojno življenje. Če bi bila prognoza razvoja bolezni taka, na kakršno upa nasprotni udeleženec, bi bila njegova želja uresničljiva. Vendar žal ni tako. V postopku pred sodiščem prve stopnje je ugotovljeno, da sta udeleženčeva presoja realnosti in sposobnosti kontrolirati svoje vedenje hudo moteni, izboljšanja pa ni pričakovati. Zaradi kombinacije duševne manjrazvitosti in prave duševne bolezni organske psihotične motnje s stalno prisotnimi slušnimi halucinacijami ter občasnimi nanašalnimi in preganjalnimi blodnjami brez stalnega nadzora ni sposoben funkcionirati niti brez stalnega nadzora na varovanem oddelku, še manj pa v domačem okolju. Pri dosedanjem zdravljenju nobena namestitev na odprti oddelek ni bila uspešna. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno, terapija ustrezno prilagojena ter vzpostavljen reden režim jemanja zdravil. V socialno varstvenem zavodu, v katerega je napoten, si bo nasprotni udeleženec lahko prizadeval za uresničitev svojih ciljev. Socialno varstveni zavod ... sicer zanika obstoj kakšnih posebnih rehabilitacijskih programov, razpolaga pa s strokovnim osebjem, ki nasprotnemu udeležencu lahko nudi oskrbo, ki bo vodila k samostojnosti nasprotnega udeleženca. Dosežena stopnja udeleženčeve samostojnosti pa bo taka, kot jo bo zdravstveno stanje omogočalo in večja, če si bo nasprotni udeleženec zanjo prizadeval.

6. Zaenkrat pa nasprotni udeleženec svojega ravnanja zaradi motene presoje realnosti (halucinacije, ki komentirajo njegovo vedenje, ga usmerjajo in žalijo) in duševne manj razvitosti ne more obvladovati. Ker je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno, nasprotni udeleženec pa potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki mu ga v domačem okolju ali na drug način ni mogoče zagotoviti, njegovi pritožbi ni mogoče ugoditi. Z zakonom predvideni pogoji za sprejem v socialno varstveni zavod brez privolitve na podlagi sklepa sodišča so izpolnjeni (75. čl. v zvezi s prvim odstavkom 74. čl. Zakona o duševnem zdravju - v nadaljevanju ZDZdr)

7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožba nasprotnega udeleženca zavrnjena.

O pritožbi Socialno varstvenega zavoda ...

8. Socialno varstveni zavod ... uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sklicuje se na pogoje za sprejem in izpostavlja pogoj iz prvega odstavka 74. čl. ZDZdr: oseba se sprejme, če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod. Navaja, da institucionalno varstvo izvaja v skladu s 16. čl. Zakona o socialnem varstvu. Sprejem se izvaja na podlagi Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Ur. list RS št. 38/2003, 23/2006 in 42/2007). Izpostavlja ugotovitev, da je nasprotni udeleženec na seznamu čakajočih v dveh zavodih - razen na seznamu pritožnika še na seznamu enega od zavodov. Sodišče bi moralo preveriti, ali ima drug zavod možnost sprejema. Opozarja na nasprotje med izvedenskim mnenjem izvedenke dr. V. P. G., v katerem se navaja, da se nasprotni udeleženec z namestitvijo pri pritožniku strinja in na povzetek izjave nasprotnega udeleženca v tem postopku. Tu je izjavil, da v Socialno varstveni zavod ... ne bi šel. Ne drži ugotovitev izvedenke, da ima Socialno varstveni zavod ... rehabilitacijske programe. Pojasnjuje, da ima štiri bivalne enote, ki so popolnoma zasedene. Ne sme sprejeti več kot 12 oseb v bivalni enoti, kar je predpisano. V nasprotnem primeru ne more zagotavljati varnosti, predpisane s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopkih njihove verifikacije (Ur. list RS št. 97/09 in 84/12). V zadnjih letih so sodišča k pritožniku nameščala osebe z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja, zato je koncentracija oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja pri tožniku največja. Koncentracija takšnih oseb na enem mestu že sama po sebi (ne glede na prezasedenost) pomeni hudo nevarnost za življenje in zdravje varovancev ter osebja. Pritožnik v danih pogojih, v primeru novih namestitev, ne more več zagotavljati varnosti; zato tudi ne more prevzeti odgovornosti za varnost nasprotnega udeleženca. Ni zanemarljivo, da je pritožnik največji tovrstni zavod v Sloveniji in mora zagotavljati namestitev na varovanem oddelku tudi za interne potrebe svojih stanovalcev. V preteklem letu je namestitev na varovanem oddelku začasno potrebovalo kar 110 stanovalcev. Pri pritožniku je na oddelku nameščenih skoraj trikrat več oseb, kot jih je dolžan sprejeti vsak posebni socialno varstveni zavod (nameščenih je 12 oseb, najmanj pa jih je dolžan sprejeti 5). Sklicuje se na svoje poročilo sodišču, da je nasprotni udeleženec oseba z izredno kompleksnimi težavami. Na varovanem oddelku je nameščenih že preveliko število stanovalcev z navedenimi težavami, zato je s psihosocialnimi pristopi situacija izredno težko obvladljiva. Na varovanem oddelku prihaja od incidentov, zaradi česar so stanovalci in delavci izpostavljeni prevelikemu tveganju. Koncentracija takih oseb je že presegla zmogljivosti. Tega sodišče ni preverilo in je sledilo mnenju izvedenke o primernosti zavoda glede na široke možnosti nadaljnje obravnave na odprtih oddelkih. Pri izbiri zavoda sodišče prve stopnje ni upoštevalo: - da so vsi zavodi, ki pridejo v poštev za sprejem registrirani enako kot pritožnik in izvajajo institucionalno varstvo v skladu s 16. čl. Zakona o socialnem varstvu; - da imajo enako ali večje število zaposlenih glede na kapacitete stanovalcev; - da mora vsak zavod preveriti možnost izpolnjevanja pogojev za sprejem uporabnika; - da je uporabnik upravičen do storitve, določene z zakonom in Pravilnikom o standardih in normativih za izvajanje socialno varstvenih storitev (Ur. list RS 52/95, 2/98, 19/99, 28/99 in 127/03-popr.); - da je pritožnik koncesionar in javni zavod, ki izvaja storitev institucionalnega varstva oz. vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Celju, ki je prvostopenjsko sodišče v zadevi N 4/2010 napotilo, da pri odločitvi upošteva tudi prostorske zmožnosti. Zaključuje, da nasprotnega udeleženca ne more sprejeti zaradi prezasedenosti in prevelike koncentracije oseb z najhujšimi oblikami motenj vedenja in osebnosti. Limiti so postavljeni z namenom, da ne pride do prevelike koncentracije oseb, ki so nevarne sebi in drugim. Prostorska stiska mora biti zato upoštevana. Ob dejstvu, da pritožnik razpolaga z minimalnim številom usposobljenega strokovnega kadra za delo na varovanih oddelkih, je tveganje še večje.

9. Pritožba ni utemeljena.

10. Dejstvo, da nasprotni udeleženec izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve iz 74. čl. ZDZdr, za pritožnika ni sporno. Namestitvi nasprotuje, ker nima prostorskih in kadrovskih pogojev za sprejem nasprotnega udeleženca in predvideva, da bi bil za sprejem primernejši drug socialno varstveni zavod.

11. V nasprotju s spisovnimi podatki je pritožbena trditev, da poizvedb o možnosti namestitve nasprotnega udeleženca v druge verificirane socialno varstvene zavode sodišče prve stopnje ni opravilo. Mnenje o možnosti sprejema je pridobilo od Doma L., K. pri L., od Doma N. P., Ž. in od Socilano varstvenega zavoda D., D. Od vseh socialno varstvenih ustanov je dobilo vsebinsko enak odgovor: da prostorske razmere ne dopuščajo novih sprejemov in da pogojev za sprejem nasprotnega udeleženca nimajo. Enak odgovor je na poziv sodišča posredoval tudi pritožnik.

12. Prezasedenost socialno varstvenih ustanov je splošno znano dejstvo, zato pritožbeno sodišče ne dvomi v točnost pritožbene trditve, da so prostorske, s tem pa tudi kadrovske zmožnosti za sprejemanje novih oskrbovancev zapolnjene, tako pri pritožniku kot pri ostalih verificiranih socialno varstvenih zavodih. Glede na sodno prakso¹ ni možno, da zaradi prezasedenosti socialno varstvenih ustanov do namestitve sploh ne pride. Zavzeto je stališče, da ima teža primera in nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami socialno varstvenih zavodov.

13. Sodišče prve stopnje je imelo torej zgolj to možnost, da za namestitev nasprotnega udeleženca določi enega od zgoraj navedenih socialno varstvenih zavodov, verificiranih za oskrbo oseb s težavami v duševnem zdravju in za osebe z več motnjami. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti - v katerega delovno področje sodi zagotavljanje pogojev za sprejem oseb s težavami v duševnem zdravju - podatkov o prostih mestih ali stopnji zasedenosti zavodov, ki pridejo v poštev za sprejem nasprotnega udeleženca, ne zagotavlja. S svojimi trditvami o stopnji prezasedenosti in nesposobnosti zagotavljanja za namestitev predpisanih pogojev in standardov, so prepričljivi vsi verificirani zavodi, pri katerih so bile poizvedbe o možnosti sprejema opravljene.

14. Pri izbiri socialno varstvenega zavoda so bile zato odločilne druge okoliščine, ki morajo biti pri določanju socialno varstvenega zavoda upoštevane². Pritožbeno sodišče soglaša z izbiro, ki jo je prvostopenjsko sodišče v 20. točki obrazložitve utemeljilo z dejstvom, da se je nasprotni udeleženec z izbranim zavodom (pritožnikom) že seznanil, da je pri tem zavodu na čakalni listi, da je ta zavod geografsko blizu skrbniku (in preko njega materi) nasprotnega udeleženca.

15. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena.

-------------------------------
¹ Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 351/2013 z dne 19.12.2013
² Z 79. čl. ZDZdr je določeno, da sodišče pri določitvi socialno varstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe in morebitne predloge najbližje osebe.

Datum zadnje spremembe:

14.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Cp 153/2017
• VSL Sklep I Cp 570/2018
• VSL Sklep II Cp 491/2019