VSL Sklep I Cp 803/2017

Jedro

V predlogu za oprostitev plačila sodne takse mora stranka navesti le podatke o materialnem stanju stranke ter njenih družinskih članov, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz 51. člena ZUPJS in tudi v tem primeru jih lahko sodišče, če dvomi v njihovo resničnost, po uradni dolžnosti preveri.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog prve tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zavrglo, ker predloga v skladu s pozivom po 108. členu Zakona o pravdnem postopku¹ ni dopolnila.

2. Zoper sklep se prva tožena stranka pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Opozarja, da ZPP glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks napotuje na zakon, ki ureja sodne takse. ZST-1 postopkovnih določb, če pravdna stranka vloži nepopoln predlog za oprostitev plačila taks, nima. Pri vprašanjih v zvezi s plačilom sodnih taks gre za razmerja pravdnih strank do države (javno pravno razmerje), ne pa za razmerja med pravdnimi strankami (civilnopravno razmerje). Narava razmerja med pravdno stranko in državo v tem pogledu ustreza javno pravnemu razmerju v smislu 4. člena ZUP. Zato pride pri obravnavanju nepopolnih vlog za oprostitev plačila sodnih taks upoštev subsidiarna uporaba ZUP. Sodišče prve stopnje ima na podlagi 12. člena ZST-1 pravico vpogleda v javno dostopne evidence le takrat, kadar dvomi v resničnost navedb, ki jih stranka navede v izjavi o premoženjskem stanju. To pomeni, da sodišče nima pravne podlage, da brez trditve stranke samo vpogleda v javno dostopne evidence, temveč lahko to stori le v primeru, ko dvomi v trditve stranke o njenem slabem premoženjskem stanju. Sodišče odločitve, ki jo pritožnik izpodbija, ni utemeljilo v tej smeri, saj ni navedlo, da dvomi v resničnost navedb pritožnika, ki jih je podal v vlogi za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je pritožnika s sklepom z dne 4. 1. 2017 pozvalo k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse ter ga natančno podučilo katere podatke in izjave mora vsebovati predlog za oprostitev plačila sodne takse, da je sposoben za obravnavanje. Opozorilo ga je tudi na posledico zavrženja predloga, če predloga v postavljenem roku ne bo dopolnil skladno z danimi navodili.

6. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah² se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse. Ker je v konkretnem primeru pritožnik predlagal oprostitev plačila sodne takse, ki mu je bila naložena v pravdnem postopku, se je prvo sodišče pri odločitvi pravilno sklicalo na določbe ZPP³ .

7. ZST-1C, ki je že veljal v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse prvega toženca, drugače ureja način vložitve predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse. Po določbi drugega odstavka 12. člena ZST-1C mora predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, med drugim vsebovati tudi soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke, po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Navedena zakonska določba ni sama sebi namen, saj iz 12. člena ZST-1C izhaja, da mora stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navesti le tiste podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12. člena tega zakona.⁴ Namen zakonodajalca je bil, da strankam olajša uveljavitev pravice do oprostitve plačila sodnih taks s tem, da relevantne podatke o premoženju in dohodkih oseb v Republiki Sloveniji pridobivajo sodišča po uradni dolžnosti. Torej mora stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navesti le podatke o materialnem stanju stranke ter njenih družinskih članov o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz 51. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in tudi v tem primeru jih lahko sodišče, če dvomi v njihovo resničnost, po uradni dolžnosti preveri. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da sodišče brez trditvene podlage stranke nima pravne podlage, da bi samo vpogledalo v javno dostopne evidence podatkov o premoženjskem stanju stranke in njenih družinskih članov.

8. Prva tožena stranka je po pozivu sodišča na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse sicer vložila izjavo o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju svojih družinskih članov, vendar je predlog za taksno oprostitev ostal nepopoln, saj ni vseboval podpisa oziroma soglasja polnoletnih družinskih članov.

9. Ker prvi toženec ni ravnal v skladu s jasnim in konkretnim pozivom, je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi določbe 12. člena ZST-1C v zvezi s petim odstavkom 108. člena ZPP predlog za taksno oprostitev zavrglo.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ V nadaljevanju ZPP.
² Ur. l. RS št. 30/2016, ZST-1C
³ VSL sklep I Cp 461/2016
⁴ Peti odstavek 12. a člena ZST-1C določa, da materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno stanje, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Datum zadnje spremembe:

14.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Cp 265/2020
• VSC Sklep I Ip 337/2020
• VSL Sklep I Cp 1341/2019