VSL Sklep I Cp 1830/2017

Jedro

Predlagatelj je upravičen do vrnitve sorazmernega dela takse za nepravdni postopek zaradi delitve skupnega premoženja le v primeru, če svoj predlog umakne pred razpisom naroka v nepravdni zadevi ali če je v nepravdni zadevi sklenjena sodna poravnava pred izdajo odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za vračilo sodne takse za delitveni postopek.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki v pritožbi posebej ne navaja pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da ugodi njegovemu predlogu. Navaja, da ga je sodišče v Novem mestu oprostilo plačila takse, sodišče v Trebnjem pa je zahtevalo dodatna dokazila. Tožba za delitev premoženja je bila vložena na sodišču v Novem mestu, zato ni jasno, zakaj je zadevo obravnavalo sodišče v Trebnjem. Postopek pred sodiščem v Trebnjem ni bil potreben. Ker sta obe stranki v nadaljevanju postopka podali soglasje za mediacijo na Okrožnem sodišču v Novem mestu, je prišlo do umika tožbe. Pričakuje vračilo plačane takse, saj je postopek vodilo sodišče v Novem mestu, kjer je bil plačila sodne takse oproščen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj je pri Okrajnem sodišču v Novem mestu vložil predlog zoper nasprotno udeleženko zaradi delitve skupnega premoženja. Ker Okrajno sodišče v Novem mestu ni bilo krajevno pristojno za obravnavanje zadeve, se je izreklo za krajevno nepristojno ter zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Trebnjem kot krajevno pristojnemu sodišču, saj nepremičnina, ki je bila predmet delitve, leži na njegovem območju. Ker je bil med udeležencema nepravdnega postopka spor o obsegu skupnega premoženja in njunih deležih na njem, je Okrajno sodišče v Trebnjem na naroku 16. 5. 2016 prekinilo nepravdni postopek zaradi delitve skupnega premoženja ter predlagatelja napotilo na pravdo zoper nasprotno udeleženko. Predlagatelj je bil dolžan plačati takso za delitveni postopek, njegova taksna obveznost pa je nastala ob vložitvi njegovega predloga (prvi odstavek 3. člena in 1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1).

5. Udeleženca sta kot pravdni stranki v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 162/2016 sklenila sodno poravnavo 9. 11. 2016, s katero je bil končan pravdni postopek (ta se torej ni končal z umikom tožbe, kot trdi predlagatelj). Za odločitev o predlagateljevi zahtevi za vrnitev takse v tej nepravdni zadevi je nepomembno, da je bil kot tožnik oproščen plačila sodne takse v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 162/2016, saj je ta taksna oprostitev veljala le za to pravdno zadevo. V sodni poravnavi je bilo med drugim določeno, da predlagatelj umika predlog za delitev, vložen v tej nepravdni zadevi, s čimer je nasprotna udeleženka soglašala (VI. točka sodne poravnave). Zaradi umika predloga je sodišče prve stopnje nato ustavilo nepravdni postopek s sklepom z dne 15. 11. 2016, ki je pravnomočen.

6. Predlagatelj bi bil upravičen do vrnitve sorazmernega dela takse za nepravdni postopek zaradi delitve skupnega premoženja le v primeru, če bi svoj predlog umaknil pred razpisom naroka v nepravdni zadevi ali če bi bila v nepravdni zadevi sklenjena sodna poravnave pred izdajo odločbe (tar. št. 9612 ZST-1). Ker ni podana nobena od teh situacij, je prvo sodišče pravilno zavrnilo predlagateljev predlog za vrnitev takse.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

14.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 553/2018
• VSL sklep I Cp 2269/2009
• VSL sklep II Cp 3876/2009