VSL Sklep II Cp 95/2017

Jedro

Pritožnica je pisno predlagala preložitev narokov za zapuščinsko obravnavo, razpisanih za 11. 2. 2016 in 27. 6. 2016. K predlogoma za preložitev obravnave je priložila tudi zdravniški opravičili, izdani na predpisanem obrazcu. Sodišče prve stopnje je navedena naroka opravilo v nenavzočnosti pritožnice, ne da bi upoštevalo oziroma odločilo o njenih predlogih za preložitev obravnave. S tem je bilo pritožnici onemogočeno sodelovanje na obravnavah, zaradi česar je podana (smiselno) uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spada v zapuščino 1/2 nepremičnine, parc. št. 1, k. o. M., dva osebna računa pri N. d. d., sredstva pri ... Skladi, osebni avtomobil ... ter več kosov orožja in orožni list (I. točka izreka), ter da so zakoniti dediči prvega dednega reda zapustnikova žena V. S., zapustnikova hči V. B. ter zapustnikov sin D. S. (II. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da na podlagi dedne izjave D. S., da svoj dedni delež odstopa v korist V. S., ki je njegov delež sprejela, dedni delež V. S. znaša 2/3, delež V. B. pa 1/3 (III. točka izreka). Ocenilo je še, da vrednost darila po darilni pogodbi med darovalcem (zapustnikom) in obdarjenko (zakonito dedinjo V. B.), to je nepremičnina posamezni del št. ..., stavba št. ... k. o. B., dosega zakoniti dedni delež, ki ji po zapustniku pripada, zaradi česar je za edino dedinjo celotnega zapustnikovega premoženja določilo V. S. (IV. točka izreka). Skupne stroške je odmerilo na znesek 562,00 EUR ter odločilo, da je V. B. dolžna plačati 1/3 teh stroškov V. S. v roku 8 dni od pravnomočnosti tega sklepa (V. točka izreka).

2. Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje dedinja V. B. (v nadaljevanju pritožnica). Predlaga, da prvostopenjsko sodišče sklep spremeni tako, da pritožnica deduje 1/3 zapustnikovega premoženja, v nasprotnem primeru naj pritožbo odstopi pritožbenemu sodišču, ki naj sklep spremeni tako, da pritožnica deduje 1/3 zapustnikovega premoženja, podrejeno pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugim sodnikom, stroške pritožbe pa v vsakem primeru naloži V. S. Meni, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče je večkrat v postopku kršilo načelo kontradiktornosti, nazadnje 22. 11. 2016, ko je pritožnici skupaj s sklepom o dedovanju vročilo tudi zadnjo pripravljalno vlogo dedinje V. S., na katero pritožnica seveda ni mogla odgovoriti. Sodišče je nadalje kljub temu, da je pritožnica predložila zdravstveno opravičilo za dve glavni obravnavi, vseeno opravilo obravnavi brez nje. V izjavo ji je sicer poslalo zapisnik, vendar je pritožnica zahtevala, da se opravi nova obravnava zaradi mnogih nerešenih vprašanj. Nadalje navaja, da je sodišče večkrat slepo sledilo navedbam pooblaščenke dedinje V. S., saj v obrazložitvi povzema navedbe iz njenih vlog. Pri tem opozarja, da dvomi v nepristranskost sodnice, ki se očitno osebno pozna s pooblaščenko V. S., glede na to, da je prej delala v Odvetniški družbi ... iz G., poleg tega je sodnici poslala sporočilo na njen služben elektronski naslov. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče v primeru razveljavitve izpodbijanega sklepa odloči, da zadevo obravnava drug sodnik. Navaja tudi, da se je v spisu že dne 24. 8. 2016 nahajal identičen osnutek sklepa o dedovanju, ki je sedaj izdan, pri čemer je pritožnica po tem datumu poslala še dve vlogi, do katerih se sodišče ni opredelilo. Sodišče prav tako ni navedlo spornih dejstev in ni napotilo na pravdo tistih dedičev, za katere bi štelo, da je njihova pravica manj verjetna, kljub temu, da je bilo več stvari spornih. Pritožnica je 2. 9. 2016 zahtevala, da se oporoka razglasi, sodišče pa je v izpodbijanem sklepu navedlo, da zapustnik oporoke ni naredil. Ker sodišče v zvezi z ugotovitvijo na obravnavi dne 26. 10. 2015, da je nastopilo zakonito dedovanje, ni izdalo nobenega sklepa, bi moralo upoštevati voljo dedinje, da se oporoka razglasi. Pritožnica ni bila s strani njenega prejšnjega pooblaščenca seznanjena z določbami Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), zato mora sodišče upoštevati njene navedbe iz vlog z dne 2. 9. 2016 in 14. 10. 2016. Ob upoštevanju 286. člena ZPP njene navedbe niso prepozne. Nadalje opozarja, da se darilo, ki ga je dobila od zapustnika, na podlagi tretjega odstavka 46. člena ZD ne sme vračunati v njen dedni delež, saj je bila taka volja zapustnika, ter da je treba v skladu s 53. členom ZD v dedni delež V. S. vračunati darilo kot zavarovanje ter darilo v vrednosti 120.000,00 EUR, ki ga je D. S. prejel od zapustnika. Glede na izredno nizke prihodke dedinje V. S. in visoke dohodke zapustnika njun delež na nepremičnini v M. ni bil enak, zaradi česar je pritožnica izločala 1/2 solastninski delež V. S. na predmetni nepremičnini, uveljavljala pa je tudi 1/2 oziroma 2/3 delež zapustnika na računih V. S., ki so njuno skupno premoženje. Sodišče se ni opredelilo do predloga pritožnice, da se postavi izvedenec za notranjo opremo, ki je vredna vsaj 100.000,00 EUR, česar izvedenec gradbene stroke ni upošteval. Navaja še, da je v vlogi z dne 14. 10. 2016 predlagala, da sodišče ponovno opravi poizvedbe na N. d. d. in zahteva popis stanja na računih zapustnika, kot je bilo en mesec pred njegovo smrtjo, ter opravi poizvedbe o vrednosti skladov v trenutku odločanja, kar je pomembno zaradi ugotovitve prave vrednosti zapuščine. Zahtevala je tudi, da se opravijo poizvedbe na M., d. d., v zvezi s pogodbo št. 185927, po kateri naj bi bila upravičenka V. S. Sodišče je glede na vse navedeno tudi napačno ocenilo vrednost zapuščine. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dedinja V. S. je v odgovoru na pritožbo predlagala, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in pritožnici naloži plačilo njenih stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Utemeljen je pritožbeni očitek o kršitvi pritožničine pravice do kontradiktornosti oziroma do sodelovanja v postopku. Pritožnica je, kot pravilno navaja v pritožbi, pisno predlagala preložitev narokov za zapuščinsko obravnavo, razpisanih za 11. 2. 2016 in 27. 6. 2016. K predlogoma za preložitev obravnave je priložila tudi zdravniški opravičili, izdani na predpisanem obrazcu. Sodišče prve stopnje je navedena naroka opravilo v nenavzočnosti pritožnice, ne da bi upoštevalo oziroma odločilo o njenih predlogih za preložitev obravnave. S tem je bilo pritožnici onemogočeno sodelovanje na obravnavah, zaradi česar je podana (smiselno) uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Res je sicer, da je sodišče prve stopnje pritožnici poslalo v izjavo zapisnik z naroka, opravljenega 27. 6. 2016, kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, s čimer pa kršitev pravice, da sodeluje na obravnavi, na katero je pritožnica pravočasno opozorila po prejemu navedenega zapisnika, po naravi stvari ni mogla biti odpravljena.

6. Navedeno procesno kršitev je sodišče prve stopnje nadalje zagrešilo tudi s tem, ko se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do vsebine dveh vlog pritožnice z dne 2. 9. 2016 in 14. 10. 2016, v katerih je med drugim zahtevala razglasitev oporoke, navajala, da skladno s tretjim odstavkom 46. člena ZD niso podani pogoji za vračunanje darila, ki ji ga je dal zapustnik, v njen dedni delež, uveljavljala, da je bil delež zapustnika na skupnem premoženju večji od deleža njegove žene (dedinje) V. S. in da v skupno premoženje spadajo tudi sredstva na računih dedinje V. S. ter zahtevala vračunanje darila, ki ga je prejela V. S. od zapustnika, v njen dedni delež. Res je sicer, da je bil med dediči na naroku 26. 10. 2015 kot nesporen ugotovljen obseg zapuščine ter da pritožnica takrat ni vztrajala pri oporočnem dedovanju, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, vendar pa zgolj zaradi tega še niso neupoštevne kasnejše navedbe pritožnice v zvezi z obsegom zapuščine in oporoko. V takem primeru mora namreč sodišče po prostem prepričanju presoditi, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se šteje za priznano ali za izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem, da je dodala druga dejstva (primerjaj tretji odstavek 214. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V zapuščinskem postopku (načeloma) tudi ne velja prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, saj gre za oficiozen postopek, v katerem je sodišče dolžno vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno (165. člen ZD).¹

7. Zaradi ugotovljenih procesnih kršitev, ki ju pritožbeno sodišče glede na njuno naravo ni moglo samo odpraviti, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Pri tem pritožbeno sodišče ni odredilo, da se nov postopek opravi pred drugim sodnikom, kot je predlagala pritožnica, saj na podlagi zatrjevanih okoliščin, da je pooblaščenka V. S. včasih delala v odvetniški pisarni, ki ima sedež v istem kraju kot sodišče prve stopnje, ter da ji je poznan služben elektronski naslov sodnice, ki sicer res ni javno dostopen, nima resnih pomislekov o sodničini nepristranskosti, pri čemer iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da je sodišče prve stopnje večkrat slepo sledilo navedbam pooblaščenke V. S.

8. Ker je bilo treba pritožbi ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej odpraviti ugotovljeni kršitvi. Če bo nato ugotovilo, da so med dedinjama sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njuna pravica (na primer veljavnost ali vsebina oporoke, vračunanje daril), bo moralo skladno s prvim odstavkom 210. člena ZD in prvim odstavkom 213. člena ZD prekiniti zapuščinski postopek in napotiti na pravdo dedinjo, katere pravico bo štelo za manj verjetno. Če bo šlo v tem primeru le za spor o uporabi prava, pa bo moralo o pravnih vprašanjih samo odločiti (tretji odstavek 210. člena ZD). V primeru spora o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, bo moralo v vsakem primeru dedinjo, katere pravico bo štelo za manj verjetno, napotiti na pravdo (212. člen ZD).

10. Za primer, da bodo izpolnjeni pogoji za vračunanje daril v dedni delež, pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se darila vračunajo tako, da dobijo drugi dediči iz zapuščine ustrezno vrednost in se šele potem ostanek zapuščine razdeli med vse dediče (prvi odstavek 48. člena ZD), česar sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo. Zmotno je namreč najprej prištelo darilo, ki ga je pritožnica prejela od zapustnika, ocenjeni vrednosti zapuščine, nato pa ugotovilo, da je 1/3 tega zneska, kolikor znaša dedni delež pritožnice, manjša od vrednosti darila, ki ga je prejela pritožnica, kar je bilo podlaga za zaključek, da celotno zapustnikovo premoženje deduje V. S. Glede na zahtevo pritožnice za vračunanje darila, ki ga je od zapustnika prejel D. S., v dedni delež V. S., velja tudi opozoriti, da se pri odstopu dednega deleža sodediču darilo, ki ga je od zapustnika prejel prvotni dedič, všteje v dedni delež dediča, ki mu je bil odstopljen dedni delež sodediča (56. člen ZD).²

11. Razveljavitev odločitve o stroških je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------
¹ Prekluzija lahko nastopi le pod pogojem, da zapuščinsko sodišče izrecno opozori stranke, da lahko navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze v določenem roku oziroma do določene faze postopka ter da kasnejših navedb in dokazov ne bo upoštevalo.
² Primerjaj dr. Karel Zupančič in dr. Viktorija Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana 2009, str.110.

Datum zadnje spremembe:

14.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 2506/2017
• VSL sklep II Cp 616/2009
• VSM Sklep I Cp 273/2023