<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cp 917/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.917.2017
Evidenčna številka:VSL00000626
Datum odločbe:17.05.2017
Senat, sodnik posameznik:Karmen Ceranja (preds.), Milan Mesojedec (poroč.), Majda Urh
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:kršitev zakonite predkupne pravice - odpoved predkupni pravici - predkupna ponudba - popolna ponudba

Jedro

Ker predkupna ponudba ni bila popolna, se tožeča stranka (mati sedanjih pravdnih strank) predkupni pravici ni mogla odpovedati. Če ponudba ni popolna, upravičenec ne more vedeti, čemu se odpoveduje oziroma kakšna je vsebina pravice, ki se ji odpoveduje.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženi stranki sta dolžni solidarno povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.000,96 EUR in stroške revizije v znesku 1.108,76 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zaradi kršitve zakonske predkupne pravice razveljavilo kupoprodajno pogodbo, ki sta jo dne 12. 1. 2006 sklenila toženka kot prodajalka stanovanja. Toženki je zato naložilo, da je svoj solastninski delež na nepremičnini dolžna prodati tožnikoma, tako da z njima sklene kupoprodajno pogodbo (besedilo slednje je razvidno iz izreka prvostopenjske sodbe), sicer jo bo nadomestila sodba. Tožencema je naložilo solidarno plačilo pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude v znesku 16.455,12 EUR.

2. Zoper prvostopenjsko sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP) pritožujeta oba toženca. Toženka uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da je sodišče zaradi zmotnega prepričanja, da ponudba predkupni upravičenki ni bila dana v skladu s 507. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), zanemarilo dejstvo, da se je pravna prednica tožnikov predkupni pravici odpovedala. Poudarja, da je bila pravna prednica tožnikov ves čas seznanjena z nameravano prodajo, vendar predkupne pravice ni mogla uveljaviti, ker ni imela denarja. Denarja nimata niti tožnika, saj imata v predmetnem postopku brezplačno pravno pomoč, obstajajo pa tudi domneve, da prejemata denarno socialno pomoč. Uveljavlja bistveno kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z navedbo, da vabila na glavno obravnavo z dne 15. 4. 2015 ni prejela. Sklicuje se na zmotno uporabo 512. člena OZ ter navaja, da opustitev navedbe podatka o kupcu ne predstavlja take kršitve, zaradi katere bi lahko predkupni upravičenec uveljavljal razveljavitev pogodbe. Takšno interpretacijo navedene določbe je podalo tudi Vrhovno sodišče v zadevi III Ips 1/2013. Poudarja, da podatka o potencialnem kupcu nepremičnine v solasti po nobeni razlagi zakona ni mogoče šteti med nujne sestavine ponudbe predkupnemu upravičencu. Hkrati tudi ni jasno, kateri podatki o kupcu naj bi bili obvezni. Takšni pogoji zelo otežujejo prodajo nepremičnin v solasti in od prodajalca predvidevajo neživljenjske obveznosti. Tudi sicer se je tožnica na takšno okoliščino sklicevala šele v reviziji, kar je prepozno. Zahteva, da bi morali toženki kljub dejstvu, da pravna prednica tožnikov za nakup stanovanja ni imela denarja, preverjati še, ali je ta odpoved predkupni pravici imela dovolj informacij o potencialnem kupcu, je pretirana. Nasprotuje še skladnosti pogojev prodaje, saj primerjava prodajne pogodbe in tožbenega zahtevka nakazuje na različne pogoje prodaje. Zaradi navedenega je sodba neizvršljiva. Smiselno enake pritožbene razloge v svoji pritožbi uveljavlja tudi toženec.

3. Tožnika sta na pritožbi odgovorila in predlagala njuno zavrnitev ter potrditev sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v tej zadevi odloča tretjič, potem, ko je v drugem odločanju ugodilo pritožbama toženih strank in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Na revizijo tožeče stranke je Vrhovno sodišče RS s sklepom II Ips 6372011 z dne 23. marca 2017 razveljavilo sodbo pritožbenega sodišča (I Cp 695/2016) in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

6. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku v skladu z napotilom Vrhovnega sodišča v sklepu II Ips 63/2011 z dne 15. 5. 2014 ugotovilo, da predkupna ponudba prve toženke dana predkupni upravičenki ni vsebovala vseh sestavin, ker ni vsebovala podatka o tem, komu se solastninski delež prodaja in da je zato kršena njena predkupna pravica in se je sodišče prve stopnje v celoti sklicevalo na razloge II Ips 63/2011 in se v izogib ponavljanju tudi pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na te razloge po katerih je podatek o tem komu se prodaja solastninski delež na nepremičnini bistvena sestavina predkupne ponudbe. Ker predkupna ponudba ni bila popolna, ker ni vsebovala podatka o tem, se tožeča stranka (mati sedanjih pravdnih strank) predkupni pravici ni mogla odpovedati, kot ves čas postopka neutemeljeno trdita obe toženi stranki. Če ponudba ni popolna, upravičenec ne more vedeti, čemu se odpoveduje oziroma kakšna je vsebina pravice, ki se ji odpoveduje. Tožena stranka se po povedanem napačno sklicuje ves čas postopka, da podatek o tem, komu se prodaja nepremičnina, ni bistvena sestavina ponudbe in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe ter odločb Vrhovnega sodišča v tej zadevi II Ips 63/2011 in II Ips 289/2016 in v zvezi s tem tožena stranka neutemeljeno očita napačno uporabo materialnega prava (določb čl. 507 in 512 OZ). Toženi stranki se neutemeljeno sklicujeta na odločbo III Ips 1/2012, saj v tej zadevi ne gre za obravnavanje istega ali podobnega dejanskega stanja oziroma je v nasprotju z določbo čl. 507 OZ in tudi ne predstavlja enotne sodne prakse, saj gre za edino tako odločbo. Odločitev sodišča prve stopnje tudi ni v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I 119/94), saj slednja ni povzela stališča, da predkupna pravica ne predstavlja posega v zasebno lastnino, temveč je le presojalo, da podatek o tem v ponudbi komu prodajalec namerava prodati nepremičnino ne predstavlja nesorazmernega posega v zasebno lastnino. Neutemeljeni so nadaljnji pritožbeni očitki, o neskladnosti pogojev prodaje in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe v točki 20. Ker je prišlo do razveljavitve kupoprodajne pogodbe, je tožeča stranka dolžna plačati kupnino po pravnomočnosti sodbe in v takem primeru ne gre za kršitev enakosti pogojev kot ves čas trdi tožena stranka.

7. Zatrjevana bistvena kršitev določb, ki jo uveljavlja prvotožena stranka, da ni prejela vabila za glavno obravnavo ni podana in da ni prejela prepisa zvočnega snemanja ni podana, saj je bila prvotoženka s podpisom zapisnika na obravnavi 18. 2. 2015 seznanjena z obravnavo 15. 4. 2015 odpovedujoč se posebnemu pisnemu vabilu, sodišče pa ji tudi ni bilo dolžno pošiljati prepisa zapisnika, ker jo v postopku zastopa pooblaščenka.

8. Glede na navedeno je bilo pritožbo obeh toženih strank zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (čl. 353 ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 507

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMjM0