VSL Sklep I Cp 331/2017

Jedro

S sklepom, ki ga predvideva 23.a člen ZVEtL, se (še) ne odloča o lastninski pravici na zemljišču, ampak se opravi zgolj presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelala izvedenka za področje geodezije S. B., primerna za izvedbo spremembe v zemljiškem katastru, zato se geodetski upravi RS naloži, da prioritetno, po pravnomočnosti tega sklepa, evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu s priloženim elaboratom geodetske storitve z dne 29. 2. 2016, št. rezervacije 90378-16, in sicer tako, da evidentira novo nastale parcele in dele mej med novo nastalimi parcelami kot urejene. Elaborat je sestavni del sklepa.

2. Udeleženec V. Č. v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbena razloga po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Navaja, da iz gradiva v spisu izhaja, da obstoji spor o tem, ali je sporno zemljišče nove parcele št. 130/20 pripadajoče zemljišče stavbe R., ki je v lasti predlagateljev, ali pa gre za pripadajoče zemljišče stavbe na naslovu P., ki je v lasti pritožnika. Opozarja, da dokazovanje odločilnih spornih dejstev v zvezi s tem še ni končano oziroma pred izdajo izpodbijanega sklepa še sploh ni bilo zares začeto. Meni, da zato ni podlage za ugotovitev v smislu 4. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL), da je potrebno v zemljiškem katastru evidentirati novo zemljiško parcelo 130/20 v takem obsegu kot izhaja iz elaborata. Sklep je sodišče izdalo, še preden je preverilo listinsko dokazno gradivo, ki ga je pritožnik dostavil z vlogo z dne 27. 10. 2016 in še preden je dopolnilo dokazni postopek z izvedencem glede vsebinskih pripomb, ki jih je imel pritožnik na osnovno delo izvedenke. Zadovoljilo se je s tem, da je elaborat nesporen v tehničnem smislu, distanciralo pa se je od vprašanja vsebinske pravilnosti mnenja izvedenke o položaju spornega zemljišča in pritožnikovih pripomb v zvezi s tem. Iz 4. točke prvega odstavka 23. člena ZVEtL izhaja, da sodišče spreminja katastrsko stanje, če je to potrebno za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Enako kot velja za vse vsebinske odločitve v civilnem sodnem postopku, zato odločitev sodišča, da bo poseglo v katastrsko stanje, predpostavlja, da predhodno že izvede relevantne dokaze in celovito razčisti dejansko stanje. To pa v konkretnem primeru ni bilo opravljeno. 23.a člen ZVEtL ne omogoča spreminjanja katastrskega stanja "na zalogo". Ugotovitev primernosti strokovne podlage in posledično poseganje v zemljiški kataster je najmanj preuranjeno.

3. Predlagatelji in ostali udeleženci postopka na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba vsebine odločitve sodišča prve stopnje (da je strokovna podlaga primerna za izvedbo potrebnih vpisov v kataster) dejansko ne izpodbija. Pritožbeni očitki so usmerjeni v trditev, da sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa ni razčistilo, ali sporno zemljišče, ki ga predstavlja novo nastala parcela 133/20 k. o. X, predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi R. ali k stavbi P. in se do tega vprašanja v sklepu tudi ni opredelilo. Takšni pritožbeni očitki pa za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa niso relevantni. S sklepom, ki ga predvideva 23.a člen ZVEtL, se namreč (še) ne odloča o lastninski pravici na zemljišču, ampak se opravi zgolj presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje¹ . Odločanje o tem, ali sporna novo nastala parcela (v celoti ali le delno) pripada stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev ali ne, bo predmet (končne) odločbe o določitvi pripadajočega zemljišča.

6. Ker sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa ni obravnavalo navedb in dokazov pritožnika v zvezi s pripadnostjo tega zemljišča, ki jih je podal v pripravljalni vlogi z dne 1. 6. 2016 ter na naroku 20. 10. 2016, možnosti, da se v nadaljnjem postopku izkaže, da je bila izdelava elaborata in sklepa res preuranjena, ni mogoče vnaprej izključiti. Vendar pa to ni razlog, da bi pritožbeno sodišče lahko poseglo v izpodbijano odločitev, ki kot rečeno ugotavlja zgolj to, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo v zemljiškem katastru. Da to ne drži, pa pritožnik ni trdil ne v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne v pritožbi.

7. Pritožbeno sodišče ob tem še dodaja, da je ZVEtL, prav zaradi možnosti, da sodišče kljub že opravljenem katastrskem vpisu, kasneje predlog zavrže ali zavrne, v osmem odstavku 23.a člena, ki se smiselno uporablja tudi v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi (četrti odstavek 26. člena), predvidel možnost, da lastnik nepremičnine, pri kateri je bil opravljen katastrski vpis, v roku treh mesecev od pravnomočnega dokončanja postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi zahteva, da se odločba o katastrskem vpisu po uradni dolžnosti odpravi, stanje katastra pa povrne v stanje, kakršno je bilo pred opravljenim vpisom.

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.

-------------------------------
¹ Takšna je tudi ustaljena sodna praksa (primerjaj odločitve v zadevi VSL I Cp 3427/2013, I Cp 2054/2015, II Cp 3015/2015 in I Cp 2436/16).

Datum zadnje spremembe:

14.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 269/2019
• VSL Sklep I Cp 93/2018
• VSL Sklep I Cp 2154/2017