VSL Sklep II Cp 1425/2017

Jedro

Sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča je bil utemeljen. Pridržani naj bi zažigal denar in naj bi ga nekaj tudi pogoltnil, s tem pa je huje ogrožal svoje zdravje in življenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Radovljici je s sklepom z dne 8. 6. 2017 odločilo, da je bil sprejem A. A., roj. ..., ..., v oddelek pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča, ki ga je izvedla Psihiatrična bolnišnica ..., utemeljen (1. točka izreka). Odločilo je tudi, da se ga zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... do dne 22. 6. 2017 (2. točka izreka) in da se stroški postopka krijejo iz proračuna sodišča (3. točka izreka).

2. Zoper omenjeni sklep se po svoji zastopnici iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje pridržanec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma da izrečeni ukrep odpravi. Poudarja, da niso podani vsi pogoji za izrečeni ukrep skladno z določbo 39. člena ZDZdr. Izvedenec je sicer ugotovil, da gre pri pridržanemu za kronificirano shizofrensko psihozo, pri kateri je prisotno poslabšanje, a ne drži, da v posledici te motnje sam ogroža svoje zdravje in življenje oziroma da si povzroča hudo premoženjsko škodo. Ogrožanje samo po sebi namreč ni takšne narave, da bi bil izpolnjen pogoj po 1. alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr. V nadaljevanju pritožba navaja, kaj naj bi izvedenec v okviru svojega mnenja ugotovil. Nobenega dvoma ni, da je izvedenec podal strokovno pravilno mnenje o obstoju duševne motnje pri pridržancu, vendar pa so nadaljnja konkretna dejstva, na katera se izpodbijani sklep opira, preveč hipotetična in nekonkretizirana, da bi sodišče lahko izreklo najhujši zakonski ukrep, to je zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. Nespametno ravnanje z denarjem se še ne more a priori šteti za povzročanje hude premoženjske škode v smislu prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, kot se ravnanja (ki jih pritožba konkretno navaja) ne morejo šteti za ogrožanje zdravja ali življenja. Konkretni opis "goltanje ali kurjenje denarja" sicer lahko ustreza pojmu povzročanja premoženjske škode, vendar zakon zahteva, da gre za povzročanje hude premoženjske škode. Sodišče v tej smeri ni ugotavljalo dejstva, koliko denarja je sploh pridržani zakuril ali pogoltnil ter kolikšna naj bi bila višina njegovih dolgov. Enako velja glede zakonskega pogoja ogrožanja lastnega življenja ali zdravja. Sodišče ni raziskalo dejstva, ali je v primeru ležanja pridržanega v vodometu, goltanja in kurjenja denarja obstajala konkretna nevarnost za njegovo zdravje ali življenje. Zgolj podana abstraktna možnost ogrožanja lastnega zdravja ali življenja, še ne dosega nobenega od zakonsko predvidenih pogojev za izrek takega ukrepa (pritožba se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 72/2017).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje (ki se je pri tem lahko oprlo na ugotovitve v postopku postavljenega izvedenca prof. dr. X. X., dr. med. spec. psihiatra¹ ) je v izpodbijanem sklepu obrazloženo izpostavilo ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je moč oceniti, da so v zvezi s pritožnikom izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr).² Upoštevajoč v izpodbijanem sklepu podane razloge (oziroma ugotovitve/zaključke prej omenjenega sodnega izvedenca) so tudi po mnenju pritožbenega sodišča vsi trije za izrek takega ukrepa potrebni pogoji (predpostavke), ki so opredeljeni v prvem odstavku 39. člena ZDZdr, podani.

5. Pritožba izpostavlja izvedenčevo ugotovitev, da pridržani ni avto in heteroagresiven, a pri tem ne upošteva, da je šlo (zgolj) za izvedenčevo opažanje ob pregledu. Na drugi strani je izvedenec na podlagi predhodno podanih ugotovitev o pridržančevem ravnanju, podal jasno ugotovitev, da se slednji s tem svojim ravnanjem tako zdravstveno kot materialno ogroža. To pa je v tem oziru najbolj pomembno. Ker izvedenčevi zaključki kot posledično tudi zaključki sodišča prve stopnje temeljijo na ugotovitvah o povsem konkretnem ravnanju pridržanca, pritožbeni očitek, da naj bi šlo za preveč hipotetična in nekonkretizirana dejstva, nikakor ne drži.

6. Upoštevaje, da sodišče prve stopnje (v okviru svojih ugotovitev/zaključkov podanih na 3. strani izpodbijanega sklepa) z ugotovitvijo, da naj bi pridržani zažigal denar in da naj bi ga nekaj tudi pogoltnil, ne utemeljuje zaključka, da naj bi si slednji s tem povzročal (večjo) premoženjsko škodo, temveč, da si s tem huje ogroža svoje zdravje in življenje, je obširno podan pritožbeni očitek, da sodišče v tem oziru ni ugotavljalo, za kakšne zneske denarja naj bi šlo, in ali je moč govoriti o hudi premoženjski škodi, brezpredmeten. Neprepričljivo pa je tudi navajanje, da sodišče ni raziskalo, ali pridržančeva ravnanja (ki jih omenja) pomenijo obstoj konkretne nevarnosti za njegovo zdravje oziroma življenja. Njegova ravnanja, ki jih izpostavljata sodišče prve stopnje in izvedenec, ne le na zaradi ocene slednjega³ kot strokovnjaka na področju medicine, ampak sama po sebi izpričujejo takšno nevarnost.⁴ Z ozirom na to, da imamo opravka s konkretno ugotovljeno (opredeljeno) nevarnostjo, pa je brezpredmetno tudi pritožbeno pojasnjevanje (ob sklicevanju na sklep Vrhovnega sodišča II Ips 72/2017 z dne 9. 3. 2017), da zgolj abstraktna možnost ogrožanja lastnega zdravja ali življenja za izrek takšnega ukrepa ne zadostuje.

-------------------------------
¹ Na mnenje (izvid) slednjega, ki ga je podal na naroku dne 8. 6. 2017 (na katerem je bila prisotna tudi pridržančeva odvetnica), pripomb ni bilo.
² Ur. list. RS št. 77/2008, s kasnejšimi spremembami.
³ Pri čemer ne gre spregledati, da izvedenec v okviru pridržančevega ravnanja, s katerim naj bi se slednji evidentno tako zdravstveno kot materialno ogrožal, omenja tudi njegovo nekritično zapravljanje denarja oziroma dejstvo, da naj bi del tega porabil za pijačo in marihuano.
⁴ In sicer goltanje denarja (pri čemer naj bi, kot navaja sodišče prve stopnje, pridržanec omenil, da lahko, če ima dovolj močno želodčno kislino, prebavi tudi kovanec), ležanje v vodometu.

Datum zadnje spremembe:

14.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1576/2017
• VSC Sklep II Cp 260/2021
• VSL Sklep I Cp 140/2020