VSL Sklep VII Kp 14381/2015

Jedro

Državni tožilec je s prevzemom pregona po drugem odstavku 63. člena ZKP oziroma z vložitvijo obtožnega predloga za dejanje, ki je bilo po opisu zajeto tudi v obtožnem predlogu oškodovanca kot tožilca, postal upravičeni tožilec, oškodovanec pa je v nastali procesni situaciji izgubil položaj stranke (tožilca) v postopku.

Izrek

Pritožbi pooblaščenke oškodovanca B. B. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kočevju je z izpodbijanim sklepom, na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo obtožni predlog zasebne tožilke (pravilno: pooblaščenke oškodovanca B. B.) C. C. z dne 15. 4. 2015 in njegovo dopolnitev z dne 16. 6. 2015.

2. Zoper sklep je pooblaščenka oškodovanca vložila pravočasno pritožbo, smiselno zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, in predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter sodišču prve stopnje naloži, da vodi postopek v skladu z napotki Višjega sodišča v Ljubljani iz sklepov VII Kp 14381/2015 z dne 7. 7. 2016 in VII Kp 14381/2015 z dne 23. 9. 2015.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje po preizkusu izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ter proučitvi podatkov v spisu in priloženem spisu Okrajnega sodišča v Kočevju I K 6346/2016 ugotavlja, da sodišče prve stopnje pri vodenju postopka ni upoštevalo napotkov pritožbenega sodišča iz sklepa VII Kp 14381/2015 z dne 7. 7. 2016, v skladu s katerimi bi moralo po prevzemu pregona s strani državnega tožilca spisa pod opr. št. I Kr 14381/2015 in pod opr. št. I K 6346/2016 združiti v enoten postopek ter kazenski postopek nadaljevati po obtožnem predlogu državnega tožilca. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, je državni tožilec s prevzemom pregona po drugem odstavku 63. člena ZKP oziroma z vložitvijo obtožnega predloga za dejanje, ki je bilo po opisu zajeto tudi v obtožnem predlogu oškodovanca kot tožilca, postal upravičeni tožilec, oškodovanec pa je v nastali procesni situaciji izgubil položaj stranke (tožilca) v postopku.

5. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je sodišče prve stopnje spis pod opr. št. I K 6346/2016, ki se vodi po obtožnem predlogu državnega tožilca, sicer priložilo spisu pod opr. št. I Kr 14381/2015, vendar pa kazenskega postopka v nadaljevanju ni vodilo zgolj po obtožnem predlogu državnega tožilca, temveč je hkrati obravnavalo tudi obtožni predlog oškodovanca B. B. in povsem po nepotrebnem ugotavljalo, kdo so v predmetnem kazenskem postopku dejanski oškodovanci. Obravnavalo je torej obtožna predloga dveh "tožilcev", čeprav je oškodovanec po prevzemu pregona s strani državnega tožilca za dejanje, ki je bilo predmet opisa obtožnega predloga oškodovanca, izgubil položaj tožilca v postopku. Ugotavljanje dejanskega oškodovanca v postopku je bilo glede na navedeno brezpredmetno, obravnavanje obtožnega predloga osebe, ki ni stranka postopka, pa napačno, saj bi moralo sodišče prve stopnje postopek voditi izključno na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca, ki je v dani procesni situaciji edini upravičeni tožilec.

6. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbi pooblaščenke oškodovanca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

7. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljnjem postopku spisa pod opr. št. I K 6346/2016 in opr. št. I Kr 14381/2015 združiti, pri tem pa za vodilni spis določiti spis, ki se vodi na podlagi vloženega obtožnega predloga državnega tožilca, saj je v obravnavani zadevi le državni tožilec upravičeni tožilec in je zato potrebno kazenski postopek voditi in nadaljevati izključno na podlagi njegovega obtožnega predloga.

Datum zadnje spremembe:

14.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Kp 933/2009
• VSL sodba II Kp 73655/2010
• VSRS Sklep I Ips 50706/2021