VSL Sodba IV Cp 1628/2017

Jedro

Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti. Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Tak pristop bi namreč povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločalo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo pravnomočnost sodne odločbe.

Pridobitnih zmožnosti preživninskega zavezanca ne opredeljuje nujno zgolj redna mesečna plača, pač pa tudi drugačen način zaslužka oziroma realna, prepričljivo izkazana možnost zaslužka in njegovo premoženjsko stanje nasploh.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za znižanje preživnine za mladoletno toženko z 280,28 EUR na 150 EUR; odločitev o stroških pa pridržalo.

2. Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlov pravočasno pritožuje tožnik, ki predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi ali pa jo vsaj razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sedaj brezposeln. Ta trenutek je bistveno vplival na njegovo premoženjsko stanje in ga poslabšal. Prejema le 400 EUR nadomestila, babici pa mora prispevati za stanovanjske stroške. Res bi utegnil biti mlad in zdrav, a kljub izjemnemu prizadevanju službe ni dobil.

Ker so jo prenehali plačevati starši, se je moral razbremeniti kreditne obveznosti - dogovoril se je, da jo prevzame nova partnerka oziroma njeni starši. "Pritožnik pravno nazira, da v tem postopku eventualna maksima ne velja ..., vseeno navede, da je do tega dogovora in njegovega izvrševanja prišlo po zaključku glavne obravnave ..." Tožnik se samovoljno in zavestno ni odpovedal nobenemu premoženju, pravno gledano bi res lahko uveljavljal sodno varstvo zoper odpoved delovnega razmerja, a mu ob izostanku pravnega pouka ni mogoče ničesar očitati.

Sodišče tudi ni upoštevalo, da ima tožnik stroške z vožnjami na stike.

Dodaja, da je toženkina zakonita zastopnica izpovedala, da je postala lastnica avtomobila in dela na podlagi podjemne pogodbe. Sodišče teh odločilnih dejstev ni razisk(ov)alo, v sodbi pa je zato nasprotje med razlogi in vsebino zapisnikov.

Nazadnje pritožnik še dodaja, da A. ne obiskuje nobenega krožka, da cena vrtca ni 150 EUR, ampak 31,08 EUR in da otroški dodatek znaša 140 EUR in ne 114 EUR.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana sodba vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in zadostni, si ne nasprotujejo in tudi ne nasprotujejo izreku sodbe; prav tako ni nobenega nasprotja med tem, kar je v sodbi navedeno o vsebini listin oziroma zapisnikov, in med samimi temi listinami in zapisniki. Očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka torej niso podane.

6. Pravno podlago za odločitev o spremembi pravnomočno urejene preživnine predstavlja določba 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca, zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer¹ pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti.² Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Tak pristop bi namreč povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločalo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo pravnomočnost sodne odločbe.³

7. S tem je, najprej, pritožniku odgovorjeno na trditve o tem, da deklica ne obiskuje krožkov, o višini otroškega dodatka in ceni vrtca, o materinem nakupu avtomobila in o tem, da zdaj opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe ter o stroških prevozov na stike. Vse te trditve so v pritožbi zgolj navržene, iz njih ni mogoče izluščiti, v čem, kako in ali sploh so se okoliščine bistveno spremenile od časa, ko je bila preživnina v letu 2012 sporazumno dogovorjena. Glede na to, da je tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da so se okoliščine spremenile le na njegovi strani, se sodišče prve stopnje z njimi povsem utemeljeno ni podrobneje ukvarjalo; kot pritožbene novote pa (upoštevaje izhodišča, navedena v 6. točki obrazložitve) niso tako elaborirane, da bi utemeljevale poseg v izpodbijano odločitev.

8. Pritožnik ima sicer prav, ko navaja, da je v postopku iz razmerij med starši in otroki dovoljeno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze tudi v pritožbi (414. člen ZPP). A to na časovne meje pravnomočnosti ne vpliva. Dejstev in dokazov, ki so nastala oziroma so nastali po zaključku glavne obravnave, v pritožbi ni mogoče uveljavljati.

9. Kar se tiče v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevanih okoliščin na strani tožnika, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v času prejšnje določitve preživnine prejemal popolnoma enako plačo kot ob vložitvi obravnavane tožbe, ob njej pa (tedaj in v času tega sodnega postopka) visoke zneske na račun potnih stroškov. Njegova (prvotna) tožbena teza, da zasluži manj, se torej nikakor ni potrdila. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da je v maju 2016 prejel 1.542,97 EUR, v juniju 2.225,63 EUR, v juliju 3.712,18 EUR, v septembru 2.135,17 EUR in v oktobru (ko je prejel odpoved pogodbe o delu) kar 4.536,81 EUR potnih stroškov. Tudi njegovo tezo, da podjetje Z., d. o. o., posluje slabše, je dokazni postopek v celoti ovrgel. Sodišče prve stopnje je z zaslišanjem računovodje M. N. ugotovilo prav nasprotno. In takšnim ugotovitvam pritožnik v ničemer ne nasprotuje. Sodišče prve stopnje je imelo v takšni situaciji kar nekaj razlogov, da je v tožnikovo resnicoljubnost podvomilo. Ob tem, ko je v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ugotovilo precej nenavadnih okoliščin (oče, ki naj bi sprejel odločitev o odpovedi, je odpoved tožniku preprosto pustil na pisalni mizi, tožnik ni zahteval odpravnine ali uveljavljal pravnega sredstva zoper odpoved iz poslovnega razloga⁴ , še več mesecev po odpovedi je bil direktor družbe), je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno ocenilo, da se tožnikove pridobitne zmožnosti kljub formalni brezposelnosti v resnici niso poslabšale. Takšni dokazni oceni se, kljub tožnikovemu trudu prikazati nasprotno, pridružuje pritožbeno sodišče.

10. Pritožniku lahko pritožbeno sodišče le še pojasni, da pridobitnih zmožnosti preživninskega zavezanca ne opredeljuje nujno zgolj redna mesečna plača, pač pa tudi drugačen način zaslužka oziroma realna, prepričljivo izkazana možnost zaslužka in njegovo premoženjsko stanje nasploh. Tožnik ni dokazal, da bi bile njegove možnosti pridobivanja zaslužka zaradi odpovedi delovnega razmerja bistveno slabše kot ob prvem dogovoru o preživnini. Pravilnosti takšnega zaključka še dodatno pritrjuje neizpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik tudi lastnik nepremičnine, na kateri je gradil hišo, ki jo je nameraval prodati, a je ne prodaja. Zaključek sodišča prve stopnje, da si je očitno lahko ustvaril prihranke, s katerimi zmore plačevati preživnino kljub sedanji formalni brezposelnosti, je prav zato še bolj prepričljiv.

11. Pritožba torej ni utemeljena, razlogi na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa niso podani, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

-------------------------------
¹ Ne pa vsakršne spremembe prihodkov in stroškov, ki variirajo prav ves čas.
² Primerjaj sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1678/2012 z 10. 10. 2012 in IV Cp 3468/2015 s 3. 3. 2016.
³ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 79/2016 s 14. 7. 2016.
⁴ Čeprav podjetje uspešno posluje.

Datum zadnje spremembe:

14.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 397/2020
• VSL sodba IV Cp 2764/2015
• VSC Sklep Cp 9/2023