VSL Sklep Cst 248/2017

Jedro

V stečajnem postopku, v katerem sodišče izdaja posamezne sklepe praviloma izven naroka, so časovne meje pravnomočnosti določene s trenutkom izdaje sklepa sodišča prve stopnje.

V času, ko o prvem dolžnikovem predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave še ni pravnomočno odločeno, ni dopustno vložiti novega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave z dne 23. 2. 2017.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo dolžnik. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Časovne meje pravnomočnosti določajo trenutek, na katerega se nanaša pravnomočnost. Dajejo torej odgovor na vprašanje, - stanje do katerega trenutka lahko sodišče upošteva, ko odloča o zadevi. V rednem pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. V stečajnem postopku, v katerem sodišče izdaja posamezne sklepe praviloma izven naroka, so subjektivne meje pravnomočnosti določene s trenutkom izdaje sklepa sodišča prve stopnje.

5. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je predlagatelj dne 23. 2. 2017 vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Hkrati je ugotovilo, da je vsebinsko enak predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave predlagatelj vložil dne 6. 10. 2016 ter se ta vodi pod opr. št. St... Naslovno sodišče je s sklepom z dne 16. 2. 2017 res zavrnilo predlagateljev predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo v zadevi St ..., vendar pa ta ob izdaji izpodbijanega sklepa (dne 27. 2. 2017), še ni bil pravnomočen.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v času ko o prvem dolžnikovem predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave še ni pravnomočno odločeno, ni dopustno vložiti novega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ob smiselni uporabi določbe 274. člena ZPP, ki se v insolvenčnih postopkih uporablja na podlagi 121. člena ZFPPIPP je zato predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave pravilno zavrglo. Iz izpodbijanega sklepa torej tudi jasno izhajajo razlogi za zavrženje dolžnikovega predloga, zato dolžnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da ti razlogi niso bili utemeljeni.

7. Dolžnik pa tudi ne more uspeti s tem, ko v pritožbi navaja razloge za izpodbijanje sklepa, s katerim je Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi St ... z dne 16. 2. 2017 odločilo o poenostavljeni prisilni poravnavi. Z razlogi, ki se nanašajo na izpodbijanje drugega sklepa in te tistega, ki je sedaj predmet preizkusa pred pritožbenim sodiščem (to pa je sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St X/2017 z dne 27. 2. 2017) torej dolžnik v tem postopku prav tako ne more uspeti.

8. Vsebinsko uveljavljeni pritožbeni razlogi so zato neutemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je tako pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

11.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 461/2014
• VSL Sklep Cst 77/2019
• VSL sklep Cst 46/2019