<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 656/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.656.2017
Evidenčna številka:VSL00000696
Datum odločbe:07.06.2017
Senat, sodnik posameznik:Anton Panjan (preds.), Majda Lušina (poroč.), mag. Nataša Ložina
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - terjatev do zapuščine - pogrebni stroški - status stranke v zapuščinskem postopku - stranka v zapuščinskem postopku - varovanje pravic strank

Jedro

V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Iz tega zakonskega določila je razvidno, da zapuščino tvori le aktiva. Predmet dedovanja ni čista zapuščina, torej razlika med aktivno in pasivo, ampak zgolj pravice, ki imajo neko vrednost. O dolgovih, ki niso pravica iz zapuščine, se v zapuščinskem postopku ne odloča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep o dedovanju.

Obrazložitev

1. S sklepom o dedovanju je ugotovljeno, da zapuščino tvorijo sredstva na računu pri banki, polovica stanovanja in neizplačane pokojnine ter da so dediči tega premoženja zapustnikova vdova do polovice, zapustnikova brata in sestra pa vsak do šestine.

2. Pritožuje se zapustnikova vdova. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ki naj ponovno razpiše zapuščinsko obravnavo, na katero naj vabi vse dediče. Sodediči se morajo izjasniti o zapustnikovih obveznostih in pogrebnih stroških. Pritožnica, ki je del zapustnikovih obveznosti že plačala, ni dolžna prevzeti vseh zapustnikovih obveznosti. Že na zapuščinski obravnavi je pojasnila, da odplačuje zapustnikov kredit pri ... banki d.d. v višini 100,97 EUR/mesečno in da je poravnala negativni saldo na zapustnikovem računu pri ... banki d.d. Izjasnila se je, da zapuščino sprejema in predlagala, da se z izdajo sklepa o dedovanju počaka, da bo pridobila izjave ostalih dedičev. Priglasila je pogrebne stroške v višini 4.000,00 EUR, ki jih je poravnala. Poravnala je zapustnikove dolgove cca 7.000,00 EUR. Obravnava je bila preložena za 30 dni, potem pa je sodišče, ne da bi razpisalo novo obravnavo, izdalo sklep o dedovanju. Pritožnica je bila prepričana, da bo razpisana nova zapuščinska obravnava, ker je bil narok le preložen. Dedinja ni imela možnosti, da se s sodediči iz Srbije dogovori glede dedovanja premoženja. Razen tega v zapuščinskem postopku ni imela možnosti, da bi se z dediči dogovorila glede pogrebnih stroškov in zapustnikovih dolgov. Zapustnikovi dediči iz Srbije niso bili pozvani, da se opredelijo glede poplačila zapustnikovih dolgov. Tudi sodišče se do dolgov ni opredelilo. Ni upoštevano, da je zapustnikov delež obremenjen s hipoteko, da je treba zapustnikove obveznosti poravnati. Dolg v Avstriji znaša 4.886,77 EUR, o čemer prilaga potrdilo. Sodediči morajo biti z zapustnikovimi obveznostmi seznanjeni in so jih dolžni plačati. Pritožnica je prevzela zapustnikove dolgove pri ... banki d.d. v višini 7.000,00 EUR. Treba je odločiti o zapustnikovih dolgovih v Avstriji, ki znašajo 4.886,77 EUR. Sodediči morajo nositi sorazmerni del pogrebnih stroškov. Sodedičem ni bila dana možnost, da se o zapustnikovih obveznostih opredelijo. Pritožnica je bila prepričana, da bo sklep o dedovanju vseboval podatke o višini neizplačane pokojnine,

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi: kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. čl. Zakona o dedovanju). Iz gornjega zakonskega določila je razvidno, da zapuščino tvori le aktiva. Predmet dedovanja ni čista zapuščina, torej razlika med aktivno in pasivo, ampak zgolj pravice, ki imajo neko vrednost. O dolgovih, ki niso pravica iz zapuščine, se v zapuščinskem postopku ne odloča.

5. Ne glede na to pa so dediči odgovorni za zapustnikove dolgove. S prvim odstavkom 142. čl. Zakona o dedovanju je določeno, da dediči za zapustnikove dolgove odgovarjajo do višine vednosti podedovanega premoženja. Če je več dedičev, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, in ne glede na to, ali je delitev že izvršena ali še ne (prvi in tretji odstavek 142. čl. Zakona o dedovanju). V primeru, ko ni oporoke, se zapustnikovi dolgovi med dediče delijo v sorazmerju z njihovimi deleži (četrti odstavek 142. čl. Zakona o dedovanju). Posebnih določil o pogrebnih stroških Zakon o dedovanju nima. V pravni teoriji in praksi je utrjeno stališče, da se zanje smiselno uporabljajo določbe Zakona o dedovanju o odgovornosti za zapustnikove dolgove, torej 142. čl. Zakona o dedovanju. Enako kot zapustnikovo premoženje, ki na dediče preide po samem zakonu na dan zapustnikove smrti (134. čl. Zakona o dedovanju), tudi za zapustnikove dolgove dediči odgovarjajo od zapustnikove smrti dalje in sicer solidarno, v sorazmerju s svojimi dednimi deleži.

6. Sklep o dedovanju torej ne vsebuje podatkov o zapustnikovih dolgovih. Enako velja za pogrebne stroške, ki so prav tako terjatev do zapuščine. Kljub temu pa je udeležencem zapuščinskega postopka treba dati možnost, da se o kritju teh stroškov dogovorijo1 . V obravnavni zadevi je sodišče dedičem to omogočilo. Vsi so bili vabljeni na zapuščinsko obravnavo, ki se jo je udeležila le vdova, ki živi v Sloveniji. Dediči iz Srbije - zapustnikova brata in sestra - se zapuščinske obravnave niso udeležili. Vdova je zapuščinsko sodišče na naroku seznanila, da odplačuje zapustnikov kredit pri ... banki d.d. in da je poravnala negativno stanje na zapustnikovem računu pri ... banki d.d. Ker je dopustila možnost, da se sodediči dedovanju odpovedo, je predlagala, da se z izdajo sklepa o dedovanju počaka 30 dni. Zavezala se je, da bo v tem roku sodišče seznanila z rezultati pogovorov, v nasprotnem primeru pa naj sodišče izda sklep o dedovanju.

7. Ker je bil sklep o dedovanju izdan po izteku 30-dnevnega roka, v katerem pritožnica sodišča z rezultati pogovorov ni seznanila, izdaja sklepa o dedovanju za tožnico ni presenečenje; ne glede na to, da je bilo na zaključku naroka rečeno, da se zapuščinska obravnava preloži. Zapustnikova brata in sestra se zapuščinske obravnave niso udeležili. Pritožnica bi v 30-dnevnem roku lahko stopila v kontakt z njimi in jim posredovala podatke o pogrebnih stroških ter zapustnikovem dolgu - takó tistem, ki ga je že poravnala, kot tistem, ki ga je še treba poravnati. Dediči so imeli možnost, da v okviru zapuščinskega postopka sklenejo dogovor o poplačilu zapustnikovih dolgov, pa za to niso izkazali interesa. Pritožnica ni prosila za podaljšanje roka, ki je bil dan z namenom, da dediči dogovor dosežejo. Ker je bila dedičem dana možnost, da se v okviru zapuščinskega postopka dogovorijo, tako o dedovanju zapustnikovega premoženja kot o plačilu zapustnikovih dolgov, vključno s pogrebnimi stroški, razlogov za razveljavljanje sklepa o dedovanju in ponovno obravnavanje zadeve ni.

8. Glede plačila zapustnikovih dolgov in pogrebnih stroškov se bodo morali dediči dogovoriti izven zapuščinskega postopka. Napotilo za ureditev njihovega razmerja v zvezi s temi obveznostmi je četrti odstavek 142. čl. Zakona o dedovanju, ki predvideva delitev dolgov sorazmerno z dednimi deleži. Če sporazum ne bo dosežen, je - med dediči - sporno razmerje rešljivo v pravdnem postopku. Tudi upniki bodo - če zapustnikove obveznosti ne bodo poravnane - svoje terjatve uveljavljali zoper dediče v pravdnem postopku. Ker se v izpodbijanem sklepu zapustnikovi neizplačani pokojninski prejemki pri ZPIZ navajajo brez opredelitve višine, velja pojasniti, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na poziv sodišča sporočil, da dedičem pripadajo dajatve v višini 363,66 EUR.

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju pritožba zavrnjena.

-------------------------------
1 S 165. čl. Zakona o dedovanju je določeno: 1) Ves čas postopka mora sodišče gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo. 2) Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pismeno ali ustno.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 134, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 162

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMDcw