<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cpg 1378/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CPG.1378.2016
Evidenčna številka:VSL00000706
Datum odločbe:12.05.2017
Senat, sodnik posameznik:Mateja Levstek
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - pravica do poštenega sojenja - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških

Jedro

Čeprav je tudi sicer standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti nižji (vsebinska obrazložitev je krajša kot pri sodbi, izdani v rednem postopku), je sodišče prve stopnje za svojo odločitev navedlo zadosti izčrpne in prepričljive razloge, ki so tudi pravilni in zakoniti, tudi dokazna ocena je pravilno omejena na odločilna dejstva, logična, skladna in prepričljiva. Kateri so tisti argumenti tožene stranke, za katere meni, da jih je sodišče spregledalo, pa pritožnica ni pojasnila.

Obrazložitev odmere stroškov po višini, to je po posameznih postavkah, pa ni nujno potrebna in zadostuje, da je razvidna že iz stroškovnika v spisu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 22820/2016 z dne 11. 3. 2016 v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka ter toženi stranki naložilo v plačilo 555,76 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke, v 8 dneh z obrestno posledico.

2. Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka, ki predlaga, da višje sodišče sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožeče stranke, ki zahteva plačilo preostanka računa za opravljeno delo po predračunu št. 2782-15 z dne 22. 9. 2015. Pravdni stranki sta sklenili podjemno pogodbo, po kateri se je tožeča stranka zavezala montirati rolo vrata, kot izhaja iz predračuna in priloge (prilogi B3 in B5 spisa). Tožena stranka je ugovarjala, da delo ni bilo dokončano, ker gornji del roloja ni bil zaprt z okrasno letvijo. Ker tak način zapiranja izhaja tudi iz oglasnih materialov, je trdila tudi, da tožeča stranka dela ni opravila skladno s pravili posla.

8. Iz dejanske podlage izpodbijane sodbe, na katero je višje sodišče v pritožbenem postopku vezano, izhaja, da iz predračuna, po katerem sta se stranki dogovorili za montažo rolo vrat S. polna z zunanjim motorjem s podkonstrukcijo in demontažo obstoječih rolo vrat ter obstoječega knauf stropa, ni razvidno, da bi bi bila dogovorjena tudi storitev zaprtja gornjega dela roloja z okrasno letvijo. Iz listinskih dokazov to ne izhaja, da bi bilo to dogovorjeno, pa tožena stranka niti ni trdila, niti dogovorjene manjkajoče letve ni specificirala in torej do dogovora o zapiranju z okrasno letvijo ni prišlo. Nadalje je sodišče še ugotovilo, da montaža okrasne letve predstavlja dodatno delo po posebnem naročilu, zato tožena stranka ni dokazala, da so po pravilih posla okrasne letve sestavni del vrat.

9. Tožena stranka ponavlja svoje ugovore glede dejanskega stanja stvari, ki jih je podala v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker nobene od pritožbenih trditev, ki napadajo zgornjo dejansko podlago sodbe, višje sodišče ne upošteva, se ne bo podrobneje opredeljevalo do trditev o neodpravi pomanjkljivosti in pričakovanjih tožene stranke. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na načelo pacta sunt servanda, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka posel opravila tako, kot je bilo dogovorjeno. Tožena stranka ta zaključek neutemeljeno napada tudi s sklicevanjem na 626. člen Obligacijskega zakonika (OZ), po katerem je podjemnik dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla ter trdi, da odprtina ne more predstavljati dela vrat. Tako dejansko stanje iz izpodbijane sodbe ne izhaja, saj je sodišče ugotovilo, da odprtina ni v sklopu vrat. Posledično je zato neutemeljeno tudi citiranje sodnih odločb v 1. točki pritožbe v zvezi z obligacijo rezultata pri podjemni pogodbi in običajnimi lastnostmi posla kot kriteriju za pravilno izpolnitev.

10. Tožena stranka nadalje neutemeljeno uveljavlja, da se sodišče prve stopnje ni podrobneje opredelilo do trditev tožeče stranke, ki jim je pritrdilo in sodba v tem delu ni obrazložena, prav tako pa ni obrazložilo ugotovitve, da ni ugotovilo kršitev tožeče stranke pri ravnanju skladno s 622. členom OZ. Iz celotne obrazložitve sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je tožeča stranka z listinskimi dokazi konkretno izkazala obseg in izvedbo naročenega posla, dokazna ocena pa je pravilno omejena na bistvene razloge, logična, skladna in prepričljiva. Ker iz dejanske podlage sodbe ne izhaja, da bi tožena stranka manjkajočo letev naročila, pa kršitev iz 622. člena OZ niti ni moglo obrazložiti drugače, kot da je navedlo, da jih ni ugotovilo.

11. Pritožnica se s tem v zvezi sklicuje še na ustavno pravico do poštenega sojenja, v katerem je sodišče dolžno obrazložiti svojo odločitev, stranki, ki ji ni bilo ugodeno, pa mora biti omogočeno spoznati, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. Čeprav je tudi sicer standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti nižji (vsebinska obrazložitev je krajša kot pri sodbi, izdani v rednem postopku), je sodišče prve stopnje za svojo odločitev navedlo zadosti izčrpne in prepričljive razloge, ki so tudi pravilni in zakoniti, tudi dokazna ocena je pravilno omejena na odločilna dejstva, logična, skladna in prepričljiva. Kateri so tisti argumenti tožene stranke, za katere meni, da jih je sodišče spregledalo, pa pritožnica ni pojasnila.

12. Obrazložitev odločitve o stroških mora vsebovati odločilne razloge glede odločitve po temelju. Sodišče prve stopnje je zadostilo temu kriteriju s tem, ko je stroške naložilo v plačilo toženi stranki in se sklicevalo na 154 in 155. člen ZPP. Obrazložitev odmere stroškov po višini, to je po posameznih postavkah, pa ni nujno potrebna in zadostuje, da je razvidna že iz stroškovnika v spisu (list. št. 24 spisa). Z vidika pravilne uporabe materialnega prava jo je višje sodišče lahko preizkusilo, zato je tudi pritožba zoper pomanjkljivo obrazložitev stroškovne odločitve v izpodbijani sodbi neutemeljena.

13. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), tožeča stranka pa v odgovoru na pritožbo ni navedla nobenih dejstev, ki bi prispevala k odločitvi višjega sodišča, zato stroškovno ni bil potreben (155. člen ZPP). Posledično tudi tožena stranka sama krije stroške, ki so ji z njim nastali.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 622
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 155

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMDUx