VSL Sklep I Cp 664/2017

Jedro

Z zahtevo za posestno varstvo tožnik ni uspel, ker toženčevo zasutje greznice - zaradi stanja, v katerem je bila greznica - ni bilo niti samovoljno niti protipravno. Tožnik je v greznico, ki je bila nevarna za življenje in zdravje ljudi, in ni ustrezala standardom za odvajanje fekalij in odpadnih vod, pred motilnim dejanjem odvajal minimalno količino fekalij in odpadnih vod.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka uveljavlja posestno varstvo, ker je toženec dne 19.4.2014 brez dovoljenja in soglasja na svoji parc. št. 2 k.o. X razbil betonski pokrov greznice ter odprtino do vrha napolnil z zemljo in odpadnim materialom ter s tem tožniku onemogočil souporabo greznice, posledično pa tožniku onemogočil tudi uporabo lastnih nepremičnin na parc. št. 3 k.o. X. Sodišče tožniku posestnega varstva ni nudilo. Zavrnilo je zahtevek: - za vzpostavitev prejšnjega stanja (odstranitev materiala iz greznice in pokritje greznice s cementno ploščo z lesenim pokrovom odprtine za jašek); - za prepoved takih in podobnih motilnih posegov v tožnikovo soposest greznice (I. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 344,65 EUR (II. točka izreka).

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo zahtevku ugodeno, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Pritrjuje ugotovitvam: - da je bila tožnikova posest greznice (gnojne jame) motena: - da jo je motil toženec z odstranitvijo betonske plošče in z zasutjem jame z zemljo in odpadnim materialom; - da tožnik odvodnjavanje iz svoje stanovanjske hiše potrebuje; - da se je v greznico (gnojno jamo) odvajala odpadna voda in fekalije iz tožnikovega in toženčevega dela nepremičnine; - da je bila greznica v uporabi pred 19. 4. 2014; - da so bile pred delitvijo nepremičnine v greznico (gnojno jamo) napeljane cevi iz tožnikovega in toženčevega dela nepremičnine; - da je bilo tožnikovo stranišče teoretično lahko v uporabi do zasutja greznice (gnojne jame). Ne soglaša pa z zaključkom, da tožnikovo dejanje ni bilo samovoljno in protipravno. Namen posestnega varstva je zaščititi obstoječe posestno stanje. To stanje je toženec samovoljno spremenil s tem, da je razbil pokrov greznice in greznico napolnil z zemljo in odpadnim materialom. S tem je preprečil tožnikovo odtekanje odpadnih voda iz hiše. Zavrača sklicevanje na Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v kanalizacijo in na Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Zavrača na njuni podlagi sprejet zaključek, da toženčevo ravnanje ni protipravno. Ker izvedenec ni pravilno opredelil pomena nepretočne greznice, je odločitev napačna. Če bi sodišče predpise sámo razlagalo, bi bila odločitev drugačna. Sklicuje se na definicijo nepretočne greznice v obeh uredbah in zaključuje, da ne gre za zbiralnik, v katerem bi nujno morali biti prekati (dva ali trije). Ocenjuje, da predpisi utemeljujejo ugoditev zahtevku. Izvedensko mnenje bi moralo biti kritično presojeno. Izvedenec ni odgovoril na nobenega od 13. vprašanj, ki mu jih je postavilo sodišče; v nasprotju z navodilom sodišča ni opravil ogleda v navzočnosti strank; sklicuje se na podatke, ki iz spisovne dokumentacije ne izhajajo; mnenje je izdeloval pet mesecev in ga izdelal šele na podlagi urgence; na korektno postavljena vprašanja je odgovarjal večinoma nestrpno, če že ne žaljivo. S pravnim sredstvom je pritožnik uspel, da izvedencu izvedenina ni bila odmerjena. Šele naknadno je izvedenec izdelal novo mnenje, ki mu sodišče brez kritične presoje in v nasprotju z materialnim pravom sledi. Izvedenčevo nestrokovnost je pritožnik izpostavil že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Za dokazano ocenjuje, da je predmet pravde nepretočna greznica in ne gnojna jama. Na posestvu že več kot 30 let ni hlevskih živali in odtekanja iz hleva. Gnojna jama ni pokrita, saj se vanjo gnoj dnevno kida. Točno táko greznico, kot je bila sporna, tožnik na osnovi Uredbe o odvodnjavanju in čiščenju komunalnih odpadkov lahko uporablja do 31. 12. 2023. Tožena stranka je s tem, da greznice pred izvedenčevim ogledom ni odkopala, onemogočila ogled. Na dan ogleda je bila greznica zasuta, kar je vplivalo na izvedenčevo ugotovitev v zvezi s stanjem in primernostjo greznice ter njeno prostornino. Za nesprejemljivo ocenjuje, da je izvedenec stanje greznice ugotavljal iz 10 cm odstranjenega materiala ob robovih greznice. Ni jasno, na osnovi katerih podatkov je izvedenec zaključil, da greznica ni vodotesna, da nima ustreznih kapacitet in da njena obnova ni možna. Z ogledom zasute greznice to ni ugotovljivo. Obravnavana greznica ustreza standardom, ki jih je za greznice navedel izvedenec: prostornina 6 m3, zgrajena iz betona ali plastike. Sporna greznica je zgrajena iz betona, je pravokotna, njena prostornina je večja od 6m3. Vse do uničenja je bila pokrita z betonsko ploščo. Tožnik je javnemu podjetju K. d.o.o. redno plačeval dobavo vode, ki vključuje tudi praznjenje greznice. Obvestilo o izvedbi te storitve je tožnik prejel šele po zaključku postopka na prvi stopnji, zato ga prilaga pritožbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima tožnik posest odvajanja fekalij in odpadnih vod iz svoje stavbe, stoječe na parc. št. 3 k.o. X, v greznico na sosednji - toženčevi - parc. št. 2 k.o. X. Ugotovljeno je, da je toženec odvajanje fekalij in odpadnih vod v greznico onemogočil s tem, da je greznico zasul - napolnil z zemljino, zgornjo ploščo z odprtino, ki je omogočala praznjenje greznice, pa razbil. To dejanje je opredeljeno za motilno dejanje. Zaradi tega toženčevega dejanja je tožnik pravočasno - v roku 30 dni od dne, ko je izvedel za motneje in motilca - zahteval posestno varstvo.

5. Z zahtevo za posestno varstvo ni uspel, ker je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da toženčevo ravnanje zaradi stanja, v katerem je bila greznica, ni bilo niti samovoljno niti protipravno (tretji odstavek 33. čl. Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Greznica je bila nevarna za življenje in zdravje ljudi in ni ustrezala standardom za odvajanje fekalij in odpadnih vod. Te zaključke je preverilo z rezultatom tehtanja tožnikove pravice do zasebne lastnine, v katero naj bi bilo poseženo, in pravice do zdravega življenjskega okolja ter življenja in zdravja ljudi, kar uresničuje toženčevo dejanje.

6. Stališča in zaključki prvostopenjskega sodišča so pravilni. Tožnikova in toženčeva nepremičnina sta bili v preteklosti celota (kmečko gospodarstvo). Po delitvi - tako stavbe kot okoliških zemljišč - je greznica na zemljišču, ki ga je kupil toženec; odtoki iz dela stavbe, ki ga je kupil tožnik, so - po delitvi - speljani v tujo greznico. Pravica do posesti (odvajanja fekalij in odpadnih voda v tujo greznico) v postopku zaradi motenja posesti ni relevantna, kajti varovana je posest kot taka (dejstvo). V ugotavljanje obstoja stvarne pravice na tuji stvari (služnosti) se zato ni mogoče spuščati. Zaradi presoje, kateri od ustavnih pravic, ki si v obravnavnem položaju konkurirajo, dati prednost, pa je pomembna vsebina tožnikovega posega na tuje zemljišče. Pomembno je, kako globoko, intenzivno ali celo ogrožujoče je motilno dejanje zarezalo v tožnikov položaj in interese. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik v svoji nepremičnini ne živi; na nepremičnino prihaja poredko. Tožnik je izpovedal, da je nepremičnino kupil zato, ker ima dva otroka, ki bosta morala nekoč nekje živeti. Torej nepremičnine ne uporablja za bivanje. Na nepremičnino prihaja tožnikov oče zaradi vzdrževanja nepremičnine, tožnik z družino zgolj izjemoma oziroma zelo redko. Z motilnim dejanjem je torej onemogočeno odvajanje fekalij in odpadnih vod, ki nastajajo pri oskrbi in vzdrževanju nepremičnine, kar je primerljivo z obsegom tovrstnih odplak na gradbišču. Na gradbiščih se te potrebe zagotavljajo s prenosnimi sanitarijami (WC kabinami). Tudi tožnikov oče je izpovedal, da ima prenosni plastični WC, iz katerega prečrpa goščo v posodo in jo zasuje v kotanji. Izpovedal je, da meteorno vodo lovi v sode. Na vprašanje o porabi vode je tožnik izpovedal o lovljenju meteorne vode v sode in splakovanju školjke s to vodo; tožnikov oče pa, da tisto malenkost vode, ki jo rabi, z vedrom zajame v sodu in splakne.

7. Tožnikovih potreb po odvajanju fekalij in odpadnih vod ni mogoče obravnavati ločeno od toženčeve obveznosti, da varuje okolje in zdravje ter življenje ljudi (ustavna pravica do zdravega okolja - 72. čl. Ustave RS ter varnosti - 34. čl. Ustave RS). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila greznica pred zasutjem nevarna za življenje in zdravje ljudi, saj je bila betonska plošča, ki jo je prekrivala, počena; deske, ki so zakrivale odprtino za črpanje, so bile preperele. M. H., ki je zaradi varnosti svojega vnuka prosila za sanacijo greznice, je izpovedala o trhlih deskah na odprtini za praznjenje greznice; da je delavce, ki so tam žagali drva, svarila pred nevarnostjo udrtja betonske plošče nad greznico. Izredno slabo stanje betonske plošče je potrdil J. J., ki si je, ravno zaradi odločitve o nadaljnji usodi greznice (sanacija ali odstranitev), greznico ogledal. Izpovedal je, da je bila plošča greznice počena počez, tako da je bila deformirana; prav tako stena greznice. O počeni plošči greznice je izpovedala tudi A. O., ki je tožencu pomagala pri nakupu nepremičnine in njenem vzdrževanju. Opisala je stanje ob nakupu (leta 2005): greznica preraščena s koprivami; ob urejanju tega terena je v odprtino za praznjenje greznice padala kosilnica; v greznici so bili ostanki suhega hlevskega gonja, in 10, 15 cm debela skorja. Sosed B. O. sploh ni vedel za greznico, ker je ni bilo videti. J. M. je izpovedal, da tam ni bilo lepo, da je bilo vse preraslo z bezgom in drugim rastlinjem, zato ni mogel definirati, kaj je bilo pod tem. Vse priče, razen tožnikovega očeta, so potrdile slabo stanje in nevzdrževanost greznice. Nevzdrževanost nepremičnine kot celote pa potrjujejo tudi fotografije; gre za opuščeno kmečko gospodarstvo, ki so ga dediči prodali po delih, sedanja lastnika (tožnik in toženec) pa vzdržujeta obstoječe stanje in varujeta pred nadaljnjim propadom; v hiši nobeden od njiju ne biva; v gospodarskih objektih ni živine. Na nevzdrževanost greznice je - iz njenih ostankov - sklepal tudi izvedenec gradbene stroke.

8. Zaradi takega stanja greznice je toženčevo ravnaje treba presojati skozi prizmo širšega družbenega interesa: ali ohranjati propadajočo, nevarno greznico, ki služi izključno minimalnim potrebam sosednje nepremičnine (J. J. je izpovedal, da iz toženčeve nepremičnine odvod v greznico ni funkcioniral) in s tem tvegati zdravje in življenje oseb, ki tam hodijo (gre za prostor med stavbami). Z zasutjem greznice je toženec res spremenil dotedanji način izvrševanja soposesti greznice, vendar ne samovoljno. Splošna obligacijska določila ga namreč obvezujejo, da poskrbi za odstranitev nevarnosti. Z 10. čl. Obligacijskega zakonika je uzakonjena prepoved povzročanja škode: vsak se je dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Na osnovi 133. čl. Obligacijskega zakonika od njega vsakdo lahko zahteva, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, če nastanka škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi. M. H. je na toženca táko zahtevo naslovila.

9. Na vprašanje, ali bi škodno nevarnost toženec lahko odstranil tudi na drug način, velja odgovoriti, da je toženec to poskusil. Za mnenje je angažiral J. J., ki je izvedel preizkus greznice in si greznico ogledal. Šele na osnovi mnenja Jeretine, ki je možnost sanacije zavrnil, je bila sprejeta odločitev o zasutju greznice. Da je bilo to dejanje edino smiselno, pa izhaja tudi iz izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke A. A., univ. dipl. gr. inž. Le-ta objekta ni mogel opredelitvi za greznico, ampak je vztrajal, da gre za opuščeno gnojno jamo. Iz ostankov betona je ugotovil, da je bila zgrajena iz poroznega materiala in že zato - če odmislimo tudi starost in nevzdrževanost - propustna. Z ogledom je ugotovil, da je šlo za enoprekatno jamo (greznico), zato sedanjim standardom upravljanja s fekalijami in odpadnimi vodami ne ustreza. V nasprotju s standardi so tudi odtoki za odvajanje odpadnih vod iz objektov v jamo, saj potekajo zgolj 10 - 15 cm pod površino zemlje. Izvedenec je podal mnenje, da bi inšpekcijske službe odredile ukinitev greznice in prepoved njene uporabe, če bi se z vprašanjem dovoljenosti uporabe ukvarjale.

10. Upoštevajoč vse te okoliščine, je pravilen zaključek, da toženec, ki ga zadeva tudi dolžnost skrbeti za zdravo okolje in dolžnost odvračati nevarnost za življenje in zdravje ljudi, ni ravnal samovoljno in tudi ne protipravno. Postavljen je bil pred dilemo: ali zaradi tožnikove posesti odvajanja (minimalnih) fekalij v jamo ogroziti življenje in varnost ljudi. Te dileme ni mogel rešiti v korist tožnika; v konkurenci tožnikove posesti odvajanja minimalnih odpadnih vod in fekalij ter velike nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ter varstvo okolja, je prav, da je izbral slednje. Človekovo življenje in zdravje je varovano za ustavo (34. čl. Ustave RS); dolžnost vsakogar je, da odvrne nevarnost, ki to dobrino ogroža.

11. Pritožbena graja izvedenčevega dela ni utemeljena. Tudi pritožnik, ki iz Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v kanalizacijo citira pojem nepretočne greznice, navaja, da mora biti nepretočna greznica nepropusten zbiralnik. Iz zgoraj navedenih ugotovitev je razvidno, da obravnavana greznica ni bila nepropustna. Ni mogoče soglašati s pritožbo, da je obravnavan objekt nepretočna greznica, saj je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da nima bistvene lastnosti, ki se za nepretočno greznico zahteva - nepropustnosti. Ker je obravnavan objekt propusten in torej okoljevarstveno neustrezen zbiralnik, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na možnost uporabe tovrstne greznice do 31. 12. 2023 (Uredba o odvajanju in čiščenju komunalnih vod - Ur. list RS 98/15). Ni res, da bi tožnik obstoječo greznico, točno táko kot je oz. je bila pred zasutjem, lahko legalno uporabljal do 31. 12. 2023. Upoštevajoč stanje greznice je nebistveno, da si porabniki vode s plačilom vodarine zagotovijo tudi storitev praznjenja greznice. Zaradi propustnosti obravnavane greznice je nepotrebno preverjanje, katere greznice - pretočne ali nepretočne - morajo biti večprekatne.

12. Izvedenec je v izvedenskem mnenju z dne 25. 5. 2016 odgovoril na vsa zastavljena vprašanja. Neutemeljen je očitek, da ogleda ni opravil. Pritožnik ne navaja, za katere od uporabljenih podatkov naj bi izvedenec ne navedel izvora. Dejstvo, da je mnenje podal z zamudo in šele po urgenci sodišča, na rezultat njegovega dela ne vpliva. Ob drugem ogledu sta bili pravdni stranki na izvedenčev ogled vabljeni; izvedenec je odgovoril na zastavljena vprašanja, ob ustnem podajanju mnenja pa tudi na pripombe na njegovo mnenje. Nesprejemljiva je pritožbena ocena, da je izvedenčevo delo nevestno in izvedenčev končni izdelek nestrokovno mnenje. Izvedenec, ki je - zaradi priprave na delo - naročil izkop zemljine iz jame, se je zadovoljil z izkopom gornjega dela, kar je pred ogledom izvedla tožena stranka. Tudi na podlagi ogleda takó odkopane greznice je lahko odgovoril na zastavljena vprašanja. Razumljivo je pojasnil, na kakšen način je ugotovil prepustnost greznice in odsotnost več prekatov. Tudi pritožbeno sodišče, skladno z izvedencem in sodiščem prve stopnje, ocenjuje, da je izvedenec imel ustrezne pogoje za delo in je delo kljub pretežno zasuti greznici (odstrtost gornjega dela je razvidna iz fotografij, ki jih je posnel izvedenec) lahko ustrezno izvedel. Prostornina greznice ni odločilna, saj je propustnost in dotrajanost greznice tista lastnost, ki zanika legalnost in sprejemljivost njene uporabe. To lastnost pritožnik, ki skuša prikazati, da sporna greznica ustreza današnjim standardom, povsem spregleda.

13. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).

Datum zadnje spremembe:

11.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 374/2010
• VSL sklep II Cp 253/2015
• VSL sklep I Cp 1456/2009