VSL Sodba I Cpg 749/2016

Jedro

Ker je splošne pogoje pripravila tožena stranka, je treba nejasno določilo razlagati v korist tožeče stranke.

Nejasnih zavarovalnih pogojev tudi zavarovalni posrednik s svojo razlago ne more napraviti jasnih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, prvostopenjska sodba se spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki na transakcijski račun njenega pooblaščenca Odvetniške pisarne P., o.p., d. o. o., št. 000 pri NX, znesek 7.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 4. 2014 naprej do plačila, v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 2.237,33 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve te sodbe."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 630,59 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Spor se je vodil glede plačila odškodnine na temelju zavarovalne pogodbe.

2. Stranki spora sta 26. 2. 2014 sklenili zavarovalno pogodbo za premoženjska zavarovanja v poslovnem sektorju št. PR0042036603. Tožena stranka je bila zavarovalnica, zavarovalec pa tožeča stranka. Sestavni del zavarovalne pogodbe so bili tudi Splošni pogoji za vlomsko zavarovanje št. VLO-1 tožene stranke. Ti se bodo v nadaljevanju označevali kot "Splošni pogoji".

3. Tožeči stranki je bil 3. 4. 2014 z vlomom odtujen vodni skuter BRP SEA-DOO, GTX IS 260. Skuter je tožeča stranka hranila na prostem, vendar za ograjo, ki je bila visoka vsaj 2 metra. Vzpostavljen je imela tudi sistem video nadzora s kamerami, ki je deloval stalno. Posnetki so se hranili 14 dni. Med vlomom so bile kamere odmaknjene in poškodovane, kar je tožeča stranka ugotovila šele, ko je za nazaj pregledala posnetek, ki so ga napravile kamere. Na prostem (na zunanjem skladišču) alarmnega sistema ni bilo in tudi kamere niso bile vezane na alarmni sistem. Tožeča stranka tudi ni vzpostavila varovanje takšne vrste, pri katerem bi morala zasebna varnostna služba izvajati dnevne obhode.

4. O škodnem primeru je bila obveščena tožena stranka, ki je 8. 4. 2014 napravila zapisnik o ogledu škode. 28. 8. 2014 je tožena stranka zavrnila zahtevek tožeče stranke. Tožeča stranka s pritožbo pri toženi stranki ni imela uspeha.

5. Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da tožeča stranka v času vloma ni izpolnila ključne predpostavke za to, da bi lahko zahtevala odškodnino od zavarovalnice. Ni namreč poskrbela za stalno varovanje. K temu pa je bila zavezana na temelju 6. točke 4. člena Splošnih pogojev. Po presoji prvostopenjskega sodišča to določilo ni bilo nejasno (prvostopenjska sodba, r. št. 10). Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo.

6. Zoper prvostopenjsko sodbo je vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi je med drugim navedla, da je 6. točka 4. člena Splošnih pogojev nejasna. Takšna je, ker dodatno ne obrazloži pojma "stalno varovanje". Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo odločiti v korist tožeče stranke.

7. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo in je prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je ugodilo zahtevkom tožeče stranke na plačilo glavnice in zamudnih obresti.

I. ODLOČITEV O TEMELJU ZAHTEVKA

8. Pritožbeno sodišče je že povzelo dejstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in jih tudi pritožba ne izpodbija. Povzelo je tudi materialnopravni temelj za zahtevek tožeče stranke. Ta je v zavarovalni pogodbi, posredno pa v 921. členu OZ.

9. Ni bilo dvoma, da sta stranki v zavarovalni pogodbi posebej dogovorili zavarovanje zalog na prostem, in da je zavarovalna vsota znašala 7.500,00 EUR. Oboje je razvidno že iz sklenjene zavarovalne pogodbe. Tožeča stranka kot zavarovalec je smela zahtevati odškodnino od tožene stranke le, če je poskrbela za to, da je njeno skladišče na prostem ustrezalo zahtevam iz 6. točke 4. člena Splošnih pogojev. Prostor je moral biti zavarovan z vsaj 2 metra visoko in dobro vzdrževano ograjo in tudi "stalno varovan".

10. Vse te predpostavke za uveljavljanje zahtevka zoper toženo stranko so bile izpolnjene. Med strankama je bilo nesporno, da je bil skuter odtujen z vlomom in da je tožeča stranka izpolnila na ograjo nanašajočo se predpostavko. Tožeča stranka je tudi zagotovila "stalno varovanje".

11. Že v 1. pripravljalni vlogi (str. 12 = l. št. 23) je tožeča stranka trdila, da Splošni pogoji pojma "stalno varovanje" niso dodatno obrazložili, in da bi bilo treba zato takšno določilo šteti za nejasno. Enako je ostalo njeno mnenje tudi še v pritožbi. Pritožbeno sodišče se s takšnim mnenjem strinja. Objektivni pomen besedne zveze "stalno varovanje" je nejasen.

12. Beseda "stalno" pomeni, glede na Slovar slovenskega knjižnega jezika, "ki traja brez prekinitve, prekinitev" (geslo "stalno" (http://www.fran.­si/­iskanje?View=1&Query=stalno, vpogled opravljen 12. 5. 2017). Ta del besedne zveze "stalno varovanje" je jasen.

13. Beseda "varovanje" je glagolnik od varovati (Slovar slovenskega knjižnega jezika, geslo "varovanje"; http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/3609635/varovanje?View=1&Query=varovanje, vpogled oprav­ljen 12. 5. 2017).

14. Varovati pa pomeni: 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa, delati, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega in 2. prizadevati si, da se kaj ohrani (Slovar slovenskega knjižnega jezika, geslo "varovati"; http://www.fran.si/iskanje?Filtered­DictionaryIds=130­&View­=1&­Query­=varovati, vpogled opravljen 12. 5. 2017).

15. Obe besedi "varovanje" in "varovati" ne dajeta zanesljive opore za opredelitev, kakšna bremena naj bi pravzaprav sploh še nosila tožeča stranka (poleg vzpostavitve ograje) za to, da bi zadostila 6. točki 4. člena Splošnih pogojev. Nejasnost bi lahko odpravila tožena stranka tako, da bi v Splošnih pogojih opredelila, kako naj ravna zavarovanec, da jim bo zadostil. Tega pa ni storila.

16. Določba 6. točke 4. člena Splošnih pogojev je bila nejasna. Ker je splošne pogoje pripravila tožena stranka, je treba nejasno določilo razlagati v korist tožeče stranke. Tožeča stranka je kot zavarovalec (in zavarovanec) izpolnila tudi predpostavko stalnega varovanja s tem, da je vzpostavila neprekinjen nadzor z video kamerami. S tem je namreč skrbela za to, da se odvrne vlom oziroma da se ohrani vodni skuter.

17. Zavarovalni posrednik B.L. je po mnenju prvostopenjskega sodišča tožeči stranki pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe napačno opisal vsebino 6. točke 4. člena Splošnih pogojev. Po njegovem mnenju naj bi zadoščala 2 m visoka ograja in video kamere (prvostopenjska sodba, r. št. 9).

18. B. L. celo niti ni nepravilno opisal zavarovalnih pogojev. To pa na izid tega postopka ne vpliva. Zavarovalni pogoji so bili nejasni in nejasnih zavarovalnih pogojev tudi zavarovalni posrednik s svojo razlago ne more napraviti jasnih.

II. ODLOČITEV O ZAHTEVKU PO VIŠINI

19. Tožeča stranka je upravičena do plačila 7.500,00 EUR glavnice (921. člen OZ v povezavi z zavarovalno pogodbo) in do plačila zamudnih obresti od 21. 4. 2014 naprej (1. odstavek 943. člena OZ).

20. Tožeča stranka je svoj zahtevek postavila že v tožbi. Trdila je, da je bil odtujeni skuter vreden 20.000,00 EUR. Ker je bila zavarovalna vsota nižja in je znašala 7.500,00 EUR, je tožeča stranka zahtevala 7.500,00 EUR.

21. Tožeča stranka je tudi trdila, da so bile toženi stranki vse listine izročene 5. 4. 2014. Po njenih trditvah tožena stranka v 15 dneh ni dala pravične poravnalne ponudbe za škodo. Zamudne obresti je zato tožeča stranka zahtevala od 21. 4. 2014 naprej.

22. Tem trditvam tožena stranka ni nasprotovala, zato veljajo za priznane (2. odstavek 214. člena ZPP).

23. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti zapade, če zavarovalnica odškodnine ne izplača v štirinajstih dneh od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal. Ker je tožena stranka prejela obvestilo 5. 4. 2014, je tožeča stranka upravičena do zamudnih obresti od 21. 4. 2014 naprej.

III. ODLOČITEV O STROŠKIH POSTOPKA

24. Tožeča stranka je v tej pravdi dosegla popoln uspeh, zato ji mora tožena stranka povrniti vse stroške postopka. Upravičena je do povrnitve nagrade za pritožbo zoper predpravdno odločitev tožene stranke v višini 500 OT (tar. št. 38/3 OdvT), za tožbo 400 OT (tar. št. 18 OT), za 1. pripravljalno vlogo (tar. št. 19/1 OdvT) 400 OT, za zastopanje na naroku z dne 2. 12. 2015 (tar. št. 20/1 OdvT) 400 OT, za odsotnost iz pisarne 160 OT (4. odstavek 6. člena OdvT), za zastopanje na 2. naroku za glavno obravnavo 200 OT (tar. št. 20/2 OT), za urnino 50 OT (1. odstavek 6. člena OT), za zastopanje na naroku z dne 24. 2. 2016 200 OT, za urnino 100 OT, za odsotnost iz pisane 160 OT in do povrnitve materialnih stroškov v višini 46 OT. Upravičen je tudi do povrnitve kilometrine v višini 281,20 EUR (za prevoženih skupaj 760 km za 2 obravnavi) in do DDV od vsote teh izdatkov, ter do sodne takse v višini 345,00 EUR. Prav tako je upravičena do povrnitve potnih stroškov za pričo B.L. v višini 84,36 EUR. Skupaj je upravičena do povrnitve stroškov v višini 2.237,33 EUR za prvostopenjski postopek.

25. Ni pa upravičen do povrnitve izdatka za konferenco s stranko, ker je ta vračunan v odmeno za druge opravljene storitve. Prav tako ni upravičen do povrnitve materialnih stroškov v presežku nad 46 OT, ker za povrnitev ni pravnega temelja.

26. Tožeča stranka je upravičena tudi do povrnitve stroškov za pritožbo v višini 500 OT, materialnih stroškov v višini 10 OT, DDV od vsote prejšnjih dveh postavk in do povrnitve sodne takse v višini 345,00 EUR. Upravičena je do povrnitve skupaj 630,59 EUR.

27. Stroške prvostopenjskega in drugostopenjskega postopka bo morala tožena stranka povrniti v 15 dneh od vročitve te odločbe. Če bo s plačilom zamudila, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena OZ). Teči bodo začele z zamudo, torej s šestnajstim dnevom od vročitve te odločbe.

Datum zadnje spremembe:

11.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cpg 201/2010
• Sklep II Ips 365/2011
• VSRS Sklep II DoR 91/2016