<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 529/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.529.2017
Evidenčna številka:VSL00000931
Datum odločbe:23.05.2017
Senat, sodnik posameznik:Barbara Žužek Javornik (preds.), Barbka Močivnik Škedelj (poroč.), mag. Gordana Ristin
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:solastnina - delitev solastnine - spor o velikosti deležev ali o predmetu delitve - napotitev na pravdo - način delitve stvari v solastnini - izvedensko mnenje - vlaganja

Jedro

Kadar sporazuma o nastanku solastnine zaradi vlaganj graditelja z lastnikom nepremičnine ni, ima graditelj zaradi vlaganj le obligacijski zahtevek. Slednji na postopek delitve stvari ne vpliva. Nepravdno sodišče izvede delitev stvari po stanju, v kakršnem je stvar v trenutku odločanja. Opravljena vlaganja lahko upošteva le kot relevantno okoliščino, ki izkazuje večji interes graditelja za del nepremičnine, v katerega so bila opravljena vlaganja. Uveljavljanje obligacijskega (izravnalnega) oziroma verzijskega zahtevka pa je lahko predmet nadaljnjih postopkov med udeležencema po izvedeni sodni delitvi solastnine.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se solastno premoženje udeležencev, ki obsega nepremičnine s parc. št. 622/13 in *654/0 k. o. X., za vsakega do 1/2, razdeli s prodajo in razdelitvijo kupnine med udeleženca za vsakega do 1/2. V točki 2. izreka je ugotovilo, da skupni stroški postopka znašajo 2.919,95 EUR in da jih trpita udeleženca vsak do 1/2 (po 1.459,97 EUR).

2. Zoper sklep vlagata pritožbi oba udeleženca. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1 v zvezi s 37. členom ZNP2 .

3. Predlagatelj sklep izpodbija v stroškovnem delu. Opozarja, da je vse skupne stroške poravnal sam. V sklepu bi bilo treba odločiti, da mu mora nasprotni udeleženec povrniti 1/2 skupnih stroškov (1.459,97 EUR). Predlaga ustrezno spremembo s stroškovno posledico, podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Nasprotni udeleženec je odgovoril na predlagateljevo pritožbo. Smiselno predlaga, naj ji pritožbeno sodišče ugodi, ker je celoten sklep napačen.

5. V pritožbi nasprotni udeleženec navaja, da sodišče ni upoštevalo njegovih navedb glede obsežnih vlaganj v stanovanjsko hišo. Ne drži, da je bilo nesporno ugotovljeno, da o predmetu delitve in velikosti deležev ni spora. Vztraja, da bi bilo treba ugotoviti in nato upoštevati vrednost njegovih vlaganj v objekt in oceniti vrednost nepremičnine pred vlaganjem. Opravljena so bila z vednostjo in soglasjem predlagatelja. Pomembna so za določitev načina delitve in deležev. Sodišče jih je napačno štelo kot oviro za delitev s prevzemom nepremičnine. Tudi če jih ne bi upoštevalo, bi lahko odločilo o fizični delitvi, ali o delitvi s ponujenim prevzemom nepremičnine in izpolačilom predlagateljevega deleža. Ker gre za sporna dejstva o odločilnih okoliščinah, bi moralo udeleženca napotiti na drugačen način reševanja zadeve. Gre za predhodno vprašanje, ki mora biti rešeno pred dokončno in pravično razdelitvijo solastnega premoženja. Ob jasni ugotovitvi, da je možna fizična delitev in vzpostavitev etažne lastnine ter ob izkazanem interesu, da bi nasprotni udeleženec prevzel celotno nepremičnino in izplačal predlagatelja, je odločitev o civilni delitvi nesprejemljiva in nezakonita. Nasprotni udeleženec je izkazal pravni interes za prevzem nepremičnine (garažne prostore v stanovanjski stavbi, ki jo je preuredil, uporablja in potrebuje za opravljanje svoje prevozniške dejavnosti) in plačilno sposobnost za izplačilo v zakonskem roku (kredit v mesecu februarju 2017). To je sodišču sporočil. Upoštevati bi moralo tretji odstavek 70. člena SPZ3 (odlog delitev za tri leta). Predlagateljevi interesi so zavarovani z zakonom (zakonita zastavna pravica na stvari). Predlagatelj takemu načinu delitve ni nasprotoval. Nasprotna dokazna ocena je zmotna in protispisna. Oba udeleženca sta načeloma soglašala z etažiranjem nepremičnine in z načinom delitve hiše. Odločitev o civilni delitvi je nedopustna, nelogična in neustrezno obrazložena. Z izvedencem (ki ga sodišče na koncu ne upošteva) so nastali stroški. Po njegovem mnenju ni ovir za fizično delitev. Neobrazložena in neutemeljena je ugotovitev sodišča, da naj bi vzpostavitev etažne lastnine zahtevala velika dela in stroške. Ni jasno, za katere in kolikšne stroške gre. Odločitev o stroških postopka je nejasna in nedoločna. Skupni stroški niso porazdeljeni med udeleženca. Izpodbijana odločitev je materialnopravno zmotna, v nasprotju s potekom postopka in ugotovljenimi dejstvi. Relevantna dejstva niso upoštevana. Izbrana je možnost, ki je v zakonu predvidena kot zadnja. Pedlaga spremembo z ugoditvijo predlogu ali razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje s povračilom pritožbenih stroškov.

6. Predlagatelj ni odgovoril na pritožbo nasprotnega udeleženca.

7. Pritožbi sta utemeljeni.

8. Udeleženca sta solastnika vsak do 1/2 nepremičnin v k. o. X. V naravi predstavljajo enonadstropno stanovanjsko stavbo s funkcionalnim zemljiščem in vrtom ter šest garaž, ki tvorijo posebno zgradbo. Predlagatelj je sprva predlagal delitev v naravi. Nasprotni udeleženec temu načeloma ni nasprotoval. Predlagal je oblikovanje etažne lastnine na stanovanjski stavbi. Po pridobitvi mnenja izvedenca gradbene stroke je opozarjal na velika vlaganja, ki jih je opravil v stanovanjsko stavbo, vztrajal, naj se ovrednotijo in upoštevajo pri delitvi. Postavljeni izvedenec je ugotovil, da je obravnavana nepremičnina deljiva: stanovanjska stavba omogoča delitev na tri ločena stanovanja in kletne prostore, ki jih je mogoče bodisi deliti na dva ločena prostora, bodisi določiti kot skupne prostore večstanovanjske stavbe. Delitev je po mnenju izvedenca mogoča tudi pri zemljišču in garažah. V nadaljnjem postopku je sodišče z izvedencem ugotovilo še vrednost nepremičnin. Udeleženca sta se nato začela pogajati o načinu delitve. Ker o tem nista dosegla soglasja, je sodišče odločilo, da se delitev opravi s civilno delitvijo - prodajo nepremičnine in delitvijo.

9. Pritožbi nasprotnega udelenca je treba pritrditi, da je sprejeta odločitev nerazumljiva in v nasprotju z izvedeniškim mnenjem, zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč niso ugotovljena vsa relevantna dejstva, sprejeta odločitev je najmanj preuranjena.

10. Solastnino je mogoče razdeliti s sklenitvijo ustrezne pogodbe, v kateri mora biti doseženo soglasje vseh solastnikov o načinu delitve. Kadar do sporazuma ne pride, lahko katerikoli od solastnikov predlaga sodno delitev po pravilih nepravdnega postopka (drugi odstavek 70. člena SPZ). Sodišče je v nepravdnem postopku strogo vezano na zakonska določila o delitvi in prednostnih načinih delitve. Prizadevati si mora, da se čimbolj približa volji solastnikov: upošteva morebitni obstoječi ali med postopkom sklenjeni sporazum udeležencev o načinu delitve. Če vseh nasprotujočih si interesov ni mogoče uskladiti in jih upoštevati, pa mora izvesti delitev po lastni oceni, in sicer glede na ugotovljene okoliščine primera, cenitev izvedenca ustrezne stroke in ob upoštevanju zakonsko predvidenih možnosti delitve (fizična delitev, kombinacija med realno in civilno delitvijo: prevzem celotne stvari z izplačilom drugim solastnikom, končno civilna delitev s prodajo tretjim ter delitvijo izkupička med solastnike, če drugih možnosti za delitev ni).

11. Sodišče lahko odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev (drugi odstavek 118. člena ZNP). Pritožba nasprotnega udeleženca pravilno opozarja, da za ugotovitev sodišča o nespornosti teh dveh ključnih dejstev v spisu še ni zadostne podlage. Sodišče namreč navaja, da je navedeni dejstvi (samo) strankama naznanilo z dopisom na red. št. 65. Glede na trditveno podlago obeh udeležencev pa bi moralo njuni nasprotujoči si in nejasni stališči (nedvoumno) razčistiti neposredno na naroku. Po pridobitvi izvedeniškega mnenja sta se udeleženca namreč strinjala, da se stanovanjska hiša deli v naravi z vzpostavitvijo etažne lastnine. Nista pa bila enotna, kaj je predmet delitve: nasprotni udeleženec je zahteval (in to ponavlja v pritožbi), naj se ocenijo in upoštevajo njegova vlaganja v spodnji del etaže ter se zavzemal za delitev po stanju pred vlaganji. Predlagatelj je zahteval delitev po današnji vrednosti stvari. Nasprotni udeleženec se je nadalje skliceval na povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj in trdil, da sta se udeleženca sporazumela o njih. Predlagatelj je sporazum o vlaganjih zanikal. Sporno ni bilo zgolj to, da sta že pred sodnim postopkom živela vsak v enem od (že vzpostavljenih) stanovanj.

12. Za napotitev na pravdo, ki jo smiselno izpostavlja pritožba, mora med udeleženci obstajati stvarnopravni spor o predmetu delitve oziroma o velikosti deležev. Od uveljavitve SPZ z vlaganji ni več mogoče pridobiti večjega solastninskega deleža na nepremičnini, razen če se graditelj in lastnik sporazumeta o tem (drugi odstavek 48. člena SPZ). Sodišče še ni razčistilo, ali nasprotni udeleženec uveljavlja stvarnopravno podlago svojega zahtevka oziroma ali sta udeleženca dosegla ustrezen sporazum o morebitnem povečanju solastninskih deležev na obravnavani nepremičnini. Že zaradi tega je sklep pomanjkljiv in ga ni mogoče preizkusiti, dejansko stanje o predmetu delitve in deležih udeležencev pa je ostalo nepopolno ugotovljeno.

13. To je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14. V njem bo moralo najprej z obema udeležencema ugotoviti nesporna dejstva glede predmeta delitve in velikosti solastninskih deležev. Če bo ugotovilo, da nasprotni udeleženec uveljavlja stvarnopravni zahtevek po drugem odstavku 48. člena SPZ, bo moralo nepravdni postopek prekiniti in udeleženca po določbah 9. in 10. člena ZNP napotiti na pravdo.

15. Če pa sporazuma za povečanje solstninskih deležev nasprotni udeleženec ne bo zatrjeval in dokazoval, napotitev na pravdo ne bo potrebna. Kadar sporazuma o nastanku solastnine zaradi vlaganj graditelja z lastnikom nepremičnine ni, ima graditelj zaradi vlaganj le obligacijski zahtevek (prvi odstavek 48. člena SPZ). Slednji na postopek delitve stvari ne vpliva. Nepravdno sodišče izvede delitev stvari po stanju, v kakršnem je stvar v trenutku odločanja. Opravljena vlaganja lahko upošteva le kot relevantno okoliščino, ki izkazuje večji interes graditelja za del nepremičnine, v katerega so bila opravljena vlaganja. Uveljavljanje obligacijskega (izravnalnega) oziroma verzijskega zahtevka pa je lahko predmet nadaljnjih postopkov med udeležencema po izvedeni sodni delitvi solastnine. Pritožbeno naziranje, da bi se morala morebitna vlaganja poračunati in upoštevati že pri sodni delitvi solastne stvari, je zmotno.

16. Sprejeta odločitev o civilni delitvi je nejasna in nerazumljiva. Sprejeta je v nasprotju z izvedeniškim mnenjem izvedenca gradbene stroke ter zmotna v dejanskem in pravnem pogledu.

17. Zakon kot primarno narekuje fizično delitev stvari. Šele če ta ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče lahko odloči, da se stvar poda in razdeli kupnina (četrti odstavek 70. člena SPZ).

18. Sodišče prve stopnje se je oprlo na mnenje izvedenca gradbene stroke, a so razlogi o oceni izvedeniškega mnenja popolnoma nerazumljivi (prvi odstavek na red. št. 4 spisa). Ugotovitve sodišča mnenju izvedenca brez prepričljive obrazložitve v celoti nasprotujejo.

19. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je obravnavana nepremičnina deljiva. Zasnova stavbe omogoča formiranje treh posameznih delov - stanovanj, ki so že izdelana ločeno v treh etažah. Povezuje jih skupno stopnišče. Mogoče je določiti skupne dele, izdelati etažni načrt, razdeliti zemljišče in garaže. Izvedenec je podal dva predloga delitve za izdelavo etažnega načrta. Ugotovitev o velikih delih in njihovi vrednosti, povezanih z ureditvijo predlagane delitve z vzpostavitvijo etažne lastnine, v izvedeniškem mnenju ni. Nasprotna ugotovitev sodišča prve stopnje nima opore v podatkih spisa, je neobrazložena (absolutna bistvena kršitev pravil postopka postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) in je dejansko zmotna. Stvar ni fizično deljiva, kadar to ni ekonomsko upravičeno, ker bi se z delitvijo bistveno znižala vrednost nepremičnine. Po ugotovitvah izvedenca se bo z urejenim lastninskim statusom - delitvijo na tri stanovanja - vrednost nepremičnine povečala (list. št. 159 spisa). Oviro za fizično delitev lahko predstavljajo dodatna dela, potrebna za vzpostavitev popolne funkcionalnosti delov nepremičnine. Sodna praksa zahteva soglasje vseh solastnikov za taka večja preureditvena dela, ki so praviloma zvezana z večjimi stroški. Sodeč po mnenju izvedenca v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Tri ločena stanovanja so že izdelana. Morebitnih sprememb, predelav ali dodatnih del za funkcionalno vzpostavitev delov nepremičnine ne bo. Zgolj dejstvo, da se udeleženca nista mogla sporazumeti, kateri (bodoči) že izdelani posamezni del stavbe naj bi pripadal enemu in kateri drugemu udeležencu, ni relevantno. O načinu delitve bi moralo odločiti sodišče, upoštevaje upravičeni interes udeležencev, ki bi ga moralo v postopku z zaslišanjem udeležencev tudi ugotoviti (drugi odstavek 70. člena SPZ). Zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč, da je za način delitve solastnine potrebno popolno soglasje vseh solastnikov, ga sodišče doslej še ni ugotavljalo. Dejansko stanje je tudi o tem ostalo nepopolno ugotovljeno.

20. Iz navedenih razlogov je bilo treba pritožbama ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč je ostalo dejansko stanje v celoti neugotovljeno. Dokaznega postopka o tako širokem nizu pravnorelevantnih dejstev ne more prvič dopolnjevati šele pritožbeno sodišče. Na ta način bi bila udeležencema odvzeta ustavna pravica do pritožbe.

21. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje najprej opravi ustrezno materialnoprocesno vodstvo in udeleženca pozove k jasnim navedbam o predmetu delitve in solastninskih deležih. Če bodo ta dejstva sporna, ju bo moralo napotiti na pravdo. Če bo ugotovilo, da gre le za spor o obligacijskem zahtevku, naj nepravdni postopek za delitev nepremičnine nadaljuje brez prekinitve. O predlagani delitvi naj odloči po določbah člena 70 SPZ oziroma tam določenem vrstnem redu in po ugotovi upravičenih interesov udeležencev za posamezne dele stvari. Če bo nasprotni udeleženec vztrajal pri predlogu delitve z izplačilom predlagateljevega deleža, naj ponovno oceni tudi to možnost. Pri tem je treba nasprotnemu udeležencu pojasniti, da predloga za odlog delitve za tri leta doslej še ni podal in ga sodišče ni moglo upoštevati. Drži pa, da je ponujal izplačilo po pridobitvi ustreznega posojila. Tega doslej še ni dokazno podprl, sodišče pa ne v zadostni meri ugotavljalo niti ocenjevalo.

22. Ob ponovnem odločanju naj bo sodišče pozorno tudi na pravilno oblikovan izrek o stroških. Predlagatelj kot pritožnik pravilno opozarja, da mora biti dajatvene narave in ne zgolj ugotovitvene narave.

23. V ponovljenem postopku naj torej sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovi vsa pravno odločilna dejstva. Sprejeto odločitev naj jasno obrazloži, da jo bo mogoče preizkusiti.

24. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

-------------------------------
1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999, s spremembami.
2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list SRS, št. 30/1986, s spremembami.
3 Stvarnopravni zakonik, Ur. list RS, št. 87/2002, s spemembami.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 48, 48/1, 48/2, 70, 70/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMDAz