<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cpg 500/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CPG.500.2017
Evidenčna številka:VSL00000448
Datum odločbe:09.06.2017
Senat, sodnik posameznik:Anton Panjan
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:mandatna pogodba - nepravilna izpolnitev odvetnika kot mandatarja - skrbnost odvetnika - skrbnost stranke - dolžnost seznanitve - načelo kontradiktornosti - celovita presoja izvedenih dokazov - prepozno vložena revizija - odgovornost odvetnika

Jedro

Na splošno od odvetnika ni mogoče pričakovati, da bo v vsakem primeru dvomil o datumu vodenja pošte pri svojih strankah. Drugače pa je v primeru, ko je odvetnik izrecno obveščen o tem, da je oznaka prejema dohodne pošte na dokumentu napačna. V takšnem primeru bi se, kot dober strokovnjak, vsekakor moral prepričati o tem, kdaj je do vročitve dejansko prišlo. Zgolj navedba sodišča prve stopnje, da je vpogledalo v vse listine v spisu, ne zadošča. Napraviti bi moralo tudi vestno in skrbno oceno tistih listin, ki so za odločitev pomembne. Ker tega ni storilo, je tožeči stranki kršilo pravico do izjave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (1., 3., 4. in 5. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 98725/2015 z dne 25. 8. 2015 v prvem odstavku izreka za znesek 2.447,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in v celotnem tretjem odstavku izreka. Tožbeni zahtevek je v tem obsegu zavrnilo (1. točka izreka). Ugotovilo je, da na dan izdaje odločbe obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 940,68 EUR (2. točka izreka) ter da na isti dan obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v enaki višini (3. točka izreka). Zaradi pobota navedenih terjatev je tožbeni zahtevek zavrnilo tudi v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala plačilo 839,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 8. 2015 dalje do plačila (4. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo v plačilo 540,50 EUR toženčevih pravdnih stroškov (5. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev (iz konteksta pritožbe izhaja, da zoper 1., 3., 4. in 5. točko izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožeča stranka za toženo stranko opravljala odvetniške storitve na podlagi mandatne pogodbe (766. in naslednji členi Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Prav tako ni sporno, da uspeh posla pri tovrstnih pogodbah ni merilo mandatarjeve (ne)pravilne izpolnitve. Merilo za to je skrbnost mandatarjevega (odvetnikovega) ravnanja. Ta mora ravnati z visoko stopnjo skrbnosti, torej s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (2. odstavek 6. člena OZ). Pritrditi je tudi pritožbenim navedbam, da je na drugi strani dolžnost nasprotne stranke, da odvetnika seznani z vsemi relevantnimi dejstvi in okoliščinami o zadevi. Če tega ne stori, odvetnik ni odgovoren za škodo, ki bi nastala zaradi neaktivnosti pooblastitelja. Vse navedeno je sodišče prve stopnje pri odločanju upoštevalo. Prav zaradi tega je ugotavljalo katera od pravdnih strank je "kriva" za prepozno vložitev zahtevka za revizijo. Izhajalo je iz pravilnega izhodišča, da bi za to odgovarjala tožeča stranka, če bi jo tožena stranka seznanila z dejstvom, da datum 18. 5. 2015 (ki je sicer zapisan na spornem pisanju) ne predstavlja datuma, ko ji je bila pošta dejansko vročena. Res je namreč (kot izpostavlja pritožba), da na splošno od odvetnika ni mogoče pričakovati, da bo v vsakem primeru dvomil o datumu vodenja pošte pri svojih strankah. Drugače pa je v primeru, ko je odvetnik izrecno obveščen o tem, da je oznaka prejema dohodne pošte na dokumentu napačna. V takšnem primeru bi se, kot dober strokovnjak, vsekakor moral prepričati o tem, kdaj je do vročitve dejansko prišlo. Le na takšen način bi lahko zanesljivo ugotovil kdaj je začel teči rok za opravo dejanja, ki ga je dolžan (pooblaščen) opraviti. Prav rešitev vprašanja seznanitve tožeče stranke s tem, da datuma 18. 5. 2015 ni mogoče šteti za datum vročitve Odločitve o oddaji naročila, je tako ključna za odgovor na vprašanje, ali je tožeča stranka kot mandatar ravnala dovolj skrbno in je torej upravičena do plačila za opravljeno storitev.

6. Sodišče prve stopnje je opisano vprašanje reševalo. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožečo stranko na sestanku, dne 21. 5. 2015, obvestila o tem, kako je potekal prevzem sporne pošiljke (Odločitve o oddaji naročila), posledično pa tudi o tem da oznaka 458/18.5.2015/JW/MG na Odločitvi o oddaji naročila, ne pomeni datuma dejanske vročitve, ampak le oznako internega delovodnika tožene stranke, ki označuje, kdaj je bila pošta evidentirana pri toženi stranki. V posledici te ugotovitve je ravnanje tožeče stranke, ki je kot datum prejema pošiljke štela datum, ki je bil na pisanju naveden (torej 18. 5. 2015), ocenilo kot premalo skrbno. Njen tožbeni zahtevek na plačilo računa za vložitev zahtevka za revizijo, je zato zavrnilo.

7. Pritožba takšno ugotovitev izpodbija z obširnimi navedbami o napačno ugotovljenem dejanskem stanju in napačni dokazni oceni sodišča prve stopnje ter podaja svoje videnje dejanskega stanja in svojo dokazno oceno. Ker predmetni spor predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti (495. člen ZPP), ti ugovori pomenijo uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Odločitve prvostopenjskih sodišč se namreč v tovrstnih sporih lahko izpodbijajo le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, naštetih v 2. odstavku 339. člena ZPP (458. člen ZPP).

8. Utemeljeno pa pritožba sodišču prve stopnje očita, da je zaključek, da je bila tožeča stranka seznanjena z napačnim evidentiranjem pošte pri toženi stranki, oprlo zgolj na izvedena zaslišanja, ne da bi se opredelilo do listinskih dokazov, na katere se je v zvezi z nasprotnimi trditvami (in v zvezi z dejstvom, da se napake dejansko ni zavedala niti tožena stranka sama) sklicevala tožeča stranka. Konkretno mu očita, da se ni opredelilo do elektronskih sporočil, poslanih s strani J. W., S. P. in V. K., ki naj bi predstavljala korespondenco med pravdnima strankama iz katere je razvidno, da so vsi udeleženi šteli, da je zadnji dan za vložitev revizije 28. 5. 2015. Posebej izpostavlja sporočilo V. K. (z dne 5. 6. 2015), v katerem naj bi slednja izpostavila, da so pri toženi stranki šele tedaj (torej po prejemu odločbe o zavrženju revizije) preverili, kako jim je bila pošta vročena. Iz tega naj bi jasno izhajalo, da je do tedaj tudi tožena stranka štela, da ji je bila pošta vročena 18. 5. 2015, zaradi česar na sestanku 21. 5. 2015 ni moglo biti sporno, da se rok 8 delovnih dni za vložitev zahtevka za revizijo šteje od tega datuma. Z navedenim elektronskim sporočilom (v povezavi s sporočilom z dne 9. 6. 2015) naj bi bila tožeča stranka tudi prvič seznanjena z načinom prejemanja pošte pri toženi stranki. Poslana elektronska sporočila naj bi tako nasprotovala navedbam tožene stranke o tem, da je bilo že na sestanku 21. 5. 2015 izpostavljeno, da ji pisanje ni bilo vročeno 18. 5. 2015 kot tudi izpovedim s strani tožene stranke predlaganih prič. Sodišče prve stopnje pa se, kot pravilno izpostavlja pritožba, do nobenega od listinskih dokazov ni opredelilo in jih dokazno ni ocenilo.

9. Dolžnost sodišča je, da se opredeli do vseh relevantnih navedb in dokazov, ki jih pravdne stranke podajo. Opustitev takšne opredelitve lahko pripelje do kršitve pravice do izjave, torej do kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Prav do takšne kršitve je po oceni pritožbenega sodišča prišlo tudi v obravnavanem primeru. Ker je za odločitev v zadevi ključen ravno odgovor na vprašanje, ali bi tožeča stranka, glede na okoliščine primera, morala vedeti, da pisanje toženi stranki ni bilo vročeno 18. 5. 2015 (torej na dan, ki je zabeležen na pisanju, ki ji ga je tožena stranka posredovala), bi torej sodišče prve stopnje v zvezi z njim moralo pretehtati in oceniti vse dokaze, ki sta jih stranki predložili. Tožeča stranka je namreč trditvam, da je bilo na sestanku 21. 5. 2015 govora o napačni zabeležbi datuma prejema oziroma o tem, da se datum 18. 5. 2015 nanaša le na interni delovodnik tožene stranke, ostro nasprotovala. Trdila je, da se napake vse do zavrženja predloga za revizijo ni zavedala niti tožena stranka. V zvezi s tem se je sklicevala na sporna elektronska sporočila, nasprotovala pa je zaslišanju J. W. in I. V. Sodišče prve stopnje je njuno zaslišanje vseeno izvedlo in izpovedi tudi ocenilo, kot rečeno pa ju ni primerjalo s po sestanku 21. 5. 2015 poslanimi elektronskimi sporočili, iz katerih naj bi izhajalo, da se tožena stranka vse do zavrženja predloga za revizijo ni zavedala napačnega evidentiranja prejema sporne pošiljke in da je šele po tem preverila kako točno ji je bila sporna pošiljka vročena.

10. Glede na navedeno zgolj navedba sodišča prve stopnje, da je vpogledalo v vse listine v spisu, ne zadošča. Napraviti bi moralo tudi vestno in skrbno oceno tistih listin, ki so za odločitev pomembne. Ker tega ni storilo je, kot rečeno, tožeči stranki kršilo pravico do izjave. Takšne kršitve višje sodišče ne more odpraviti samo, zato je sodbo sodišča prve stopnje v 1. točki izreka razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo, kot rečeno, moralo ob upoštevanju vseh predloženih dokazov še enkrat presoditi ali je tožena stranka že v času pred vložitvijo zahtevka za revizijo vedela, da ji sporno pisanje ni bilo vročeno 18. 5. 2015 in ali je to dejstvo izpostavila na sestanku 21. 5. 2015 oziroma ali je z njim kako drugače seznanila tožečo stranko.

11. Nadalje pritožba utemeljeno opozarja tudi, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo niti do zahtevka za plačilo za opravljen vpogled v razpisno dokumentacijo ponudnika P d. o. o. za dobavo in montažo ter vzdrževanje hitrih polnilnic na AC križu v Sloveniji pri naročniku S. d. o. o. (zahtevek je zavrnilo brez pojasnil). Takšen vpogled je tožeča stranka opravila na podlagi posebnega pooblastila tožene stranke, danega pred pooblastilom za vložitev zahtevka za revizijo. Višje sodišče zato pritrjuje pritožbenim navedbam, da to predstavlja samostojno storitev, izvedeno na podlagi posebnega pooblastila z dne 20. 5. 2015, ki ni neposredno povezana z nadaljnjo storitvijo vložitve zahtevka za revizijo. Ali je tožeča stranka do plačila za takšno storitev upravičena ali (in zakaj) ne pa bo moralo pojasniti sodišče prve stopnje.

12. Prav tako se bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku opredeliti do dejstva, da je tožena stranka pooblastilo za vložitev zahtevka za revizijo podpisala šele 28. 5. 2015 (torej po poteku roka za oddajo) in oceniti kakšne (če sploh kakšne) posledice takšno ravnanje ima.

13. Višje sodišče je izpodbijano sodbo razveljavilo tudi v 3. in 4. točki izreka, saj je utemeljenost pobotnega ugovora tožene stranke po temelju odvisna od odgovora na isto vprašanje kot odločitev o glavni stvari - torej od tega, ali je odgovornost za zamudo roka za vložitev predloga za revizijo mogoče pripisati tožeči stranki. Vprašanje višine, do katere je pobotni ugovor lahko utemeljen, pa je odvisno od višine utemeljenosti tožbenega zahtevka.

14. Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o pravdnih stroških (5. točka izreka izpodbijane sodbe).

15. Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 6, 6/2, 766
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5OTU4