VSL Sodba II Cp 758/2017

Jedro

V konkretnem primeru ne gre za objektivno odgovornost tožene stranke - marmornata tla niso nevarna sama po sebi, takšna lahko postanejo šele zaradi določenih okoliščin, v takšnem primeru pa je mogoče iskati odgovornost le pri tistih subjektih, ki jim je mogoče pripisati krivdno ravnanje, ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin, kot to podredno ugotavlja tudi pritožnica sama.

Tožeča stranka ni izkazala obstoja dogodka, ki bi lahko pomenil krivdno odgovornost tožene stranke.

Toženi stranki tudi ne bi bilo mogoče očitati protipravnega ravnanja (opustitve). Da bi kršila kakšno zapisano pravilo, tožnica ni niti trdila, zaključek sodišča prve stopnje, da je tudi sicer tožena stranka imela ustrezno organizirano čistilno službo (čiščenje dvigal in hodnikov enkrat na dan), pa je povsem utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati 8.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 4. 2015 do plačila, v roku 15 dni in ji povrniti pravdne stroške; odločilo je še, da je tožnica dolžna toženi stranki plačati njene pravdne stroške v znesku 10,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je tožnica vložila pravočasno pritožbo "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je o padcu takoj povedala A. A. in B. B. po telefonu, kar sta ta dva potrdila. Ni verjeti, da bi tožnica pričama govorila nekaj, kar se ni zgodilo. Zaradi hudih bolečin ob padcu o možnih vzrokih ni razmišljala, sodišče zato tega ne bi smelo šteti v njeno škodo in zaključiti, da dvomi, da je do poškodbe prišlo na zatrjevani način. Tudi če bi o dogodku takoj obvestila recepcijo, bi se lahko mokrota na tleh do njihovega prihoda že posušila, glede na to, da so marmornata tla spolzka že ob manjši količini vode. Tožnica je o načinu poškodbe tudi jasno izpovedala, poučena je bila o posledicah krivega pričanja, zato bi moralo sodišče njeni izpovedbi v celoti verjeti. Tla so bila nedvomno mokra, na to je tožnica posumila glede na lokacijo dvigala pri kuhinji, v spornem času je bila v zdravilišču prepoved pitja vode iz vodovoda, zaradi česar si je veliko gostov vodo nosilo v sobo. Sodišče se je v preveliki meri oprlo na zapise v Raziskavi poškodbe gosta - namen tega je bil zgolj zaznamba škodnega dogodka in je sodišče dalo prevelik pomen dejstvu, da iz zapisa ne izhaja, da bi tožnica povedala, da je padla zaradi mokrih tal. Tudi uslužbenec toženke, C. C., ob svojem zaslišanju ni podal nobenih trditev o dejstvih, ki bi omajala verodostojnost trditev in izpovedbe tožnice. Napačno je sodišče prve stopnje tudi zaključilo, da tudi če bi mokrota bila, to ne pomeni protipravnega ravnanja tožene stranke. Mokra in spolzka tla so nevarna stvar, ker iz njih izvira večja nevarnost zdrsa in padcev. Pa tudi če bi sledili pravni argumentaciji sodišča o stvari, ki sicer ni nevarna, postane pa nevarna zaradi določenih okoliščin, je jasno, da tožena stranka s tem, ko ni dovolj pogosto angažirala čistilne službe, ni ravnala z vso skrbnostjo, ki se od nje pričakuje, zato je nedvomno krivdno odgovorna. Gre za zdravilišče, kjer se gibljejo tudi starejši in manj okretni ljudje, zaradi česar obstaja povečana nevarnost za poškodovanje, ki bi ga tožena stranka lahko zmanjšala že s tem, da bi poskrbela, da čistilne službe večkrat dnevno opravljajo pohode in skrbijo za čistočo in suhost površin.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnici je med dopustovanjem v ... toplicah, katerih lastnica in upravljalka je tožena stranka, dne 26. 11. 2014, nekaj po 19.00 uri, ob izstopu iz dvigala zdrsnilo, padla je in se poškodovala. Trdi, da ji je zdrsnilo zaradi mokre površine (marmornata tla, verjetno polita z vodo). Pri hoji je uporabljala opornici (bergli). Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

6. Odločitev je materialnopravno pravilna, v okviru trditvene in dokazne podlage pravdnih strank je sodišče prve stopnje tudi dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, zagrešilo pa tudi ni tistih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP)¹ . Razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev tožbenega zahtevka pritožbeno sodišče v celoti sprejema in jih ne ponavlja, glede na pritožbene trditve pa še dodaja:

7. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ne gre za objektivno odgovornost tožene stranke - marmornata tla niso nevarna sama po sebi, takšna lahko postanejo šele zaradi določenih okoliščin, v takšnem primeru pa je mogoče iskati odgovornost le pri tistih subjektih, ki jim je mogoče pripisati krivdno ravnanje, ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin, kot to podredno ugotavlja tudi pritožnica sama.

8. Ni sporno, da je do škodnega dogodka prišlo. Vendar bi morala tožnica izkazati tudi, da je do njega prišlo na zatrjevani način. To pa ji ni uspelo. Njena izpovedba o mokrem madežu ni bila dovolj prepričljiva niti v povezavi z izpovedbo prič A. A. in B. B., ki naj bi jima po telefonu povedala o dogodku. Sama je trdila in pojasnila, da je le sumila, da bi bila tla lahko mokra zaradi vode (ki naj bi jo gostje nosili iz kuhinje v sobe), madeža pa sicer ni zaznala. Da je v sobi opazila, da ima mokro trenirko, ni trdila, o tem je le izpovedala. Tudi če bi v tem delu sledili njeni izpovedbi², je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno izpostavilo, da iz dokumenta o raziskavi nezgode izhaja, da je tožnica povedala, da si je z mokro brisačo obrisala obraz in bi do mokrote na njenih oblačilih lahko prišlo tudi iz tega razloga, čemur pritožba ne oporeka. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi povsem utemeljeno oprlo tudi na dokument "Raziskava poškodbe gosta" (priloga B5), iz katerega ne izhaja zgolj dejstvo, da je do škodnega dogodka dne 26. 11. 2014 res prišlo, temveč tudi način padca, ki ga je opisala tožnica sama (izjavila je, da se ji je pomožna palica za hojo izmaknila in je padla).

9. Povsem prepričljiva je tako dokazna ocena sodišča prve stopnje, da tožnici ni uspelo izkazati, da je do škodnega dogodka prišlo na zatrjevani način (da je padla na mokrih, z vodo politih tleh). Ni ji torej uspelo izkazati obstoja dogodka, ki bi lahko pomenil krivdno odgovornost tožene stranke³ in je sodišče prve stopnje že iz tega razloga tožbeni zahtevek pravilno in zakonito zavrnilo (131. člen OZ).

10. Pravilen pa je tudi njegov zaključek, da toženi stranki tudi ne bi bilo mogoče očitati protipravnega ravnanja (opustitve). Da bi kršila kakšno zapisano pravilo, tožnica ni niti trdila, zaključek sodišča prve stopnje, da je tudi sicer tožena stranka imela ustrezno organizirano čistilno službo (čiščenje dvigal in hodnikov enkrat na dan), pa tudi pritožbeno sodišče sprejema kot povsem utemeljen.

11. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Tovrstnih kršitev pritožba konkretno ne izpostavlja.
² Izpovedba sicer ne nadomesti trditvene podlage.
³ Ne s stopnjo prepričanja in ne s stopnjo verjetnosti.

Datum zadnje spremembe:

11.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSK vmesna sodba in sklep I Cp 78/2004
• VSL sodba II Cp 2025/2009
• VDSS Sodba Pdp 124/2019