<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cpg 594/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CPG.594.2017
Evidenčna številka:VSL00000711
Datum odločbe:06.07.2017
Senat, sodnik posameznik:Ladislava Polončič (preds.), dr. Marko Brus (poroč.), Magda Teppey
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:visečnost pravde (litispendenca) - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - prijava terjatev v stečajnem postopku - posledice začetka stečajnega postopka

Jedro

Če se je pred pravdnim postopkom glede istega zahtevka že začel kazenski postopek in je v njem bil postavljen premoženjskopravni zahtevek, se v kazenskem postopku uveljavlja zasebnopravni zahtevek. Kasnejše uveljavljanje istega zahtevka v civilni pravdi je nedopustno zaradi litispendence.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se tožba zavrže.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške prvostopenjskega in pritožbenega postopka v skupni višini 35.262,53 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Spor se je vodil zaradi odškodninskega zahtevka tožeče stranke zoper toženo stranko.

2. Obe stranki spora sta pravni osebi. Tožeča stranka je trdila, da ji je nastala škoda zaradi tega, ker se naj bi zakonska zastopnika obeh strank dogovorila za previsoko prodajno ceno zemljišč. Tožena stranka je bila prodajalec zemljišč, tožeča stranka pa njihov kupec. Za od tožene stranke kupljena zemljišča naj bi tožeča stranka plačala 1.402.808,76 EUR preveč. Zahtevala je tudi zakonske zamudne obresti od 19. 7. 2003 naprej do plačila v skupni višini 1.800.118,79 EUR in torej skupaj 3.202.927,55 EUR.

3. Prvostopenjsko sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da teče zoper toženo stranko tudi kazenski postopek na Okrožnem sodišču v Ljubljani (opr. št. X K 12812/2010) z dne 30. 1. 2014. V kazenskem postopku je bil postavljen tudi premoženjskopravni zahtevek tožeče stranke. Dolžniki iz tega zahtevka so bili: tožena stranka (mišljena je tožena stranka iz gospodarskega spora) in še dve, v tem gospodarskem sporu neudeleženi osebi. Zahtevku na plačilo 1.402.808,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2013 je bilo v prvostopenjskem kazenskem postopku ugodeno (sodba z dne 30. 1. 2014). Ta sodba je bila potem s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani razveljavljena in vrnjena prvostopenjskemu sodišču v nov (kazenski) postopek. V njem o premoženjskopravnem zahtevku še ni bilo odločeno.

4. Nad toženo stranko se je 25. 11. 2014 začel stečajni postopek. V njem je tožeča stranka prijavila terjatev, ki jo je že prej uveljavljala v kazenskem postopku. Terjatev je bila prerekana, iz sklepa o preizkusu terjatev St .../2009 z dne 3. 12. 2015 pa je razvidno, da je bila tožeča stranka napotena na to pravdo.

5. Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da je ugovor visečnosti pravde neutemeljen. Obstaja možnost, da bi kazensko sodišče v novem sojenju ne odločalo več o premoženjskopravnem zahtevku zoper toženo stranko. Prav zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko naj bi bilo skoraj nemogoče, da bi prišlo do visečnosti pravde. V stečajnem postopku upniki svojo terjatev uveljavljajo s prijavo terjatve, v primeru prerekanja v pravdnem postopku. V tem postopku je več možnosti za vsebinsko odločitev glede obstoja terjatve, kot je to predvideno v kazenskem postopku.

6. Prvostopenjsko sodišče je potem v nadaljevanju svoje sodbe odločilo o zahtevkih tožeče stranke. Ugodilo jima je v celoti.

7. Tožena stranka je v pritožbi med drugim navedlo, da naj bi prvostopenjsko sodišče napačno presodilo, da litispendenca ni podana.

8. Na pritožbo je tožeča stranka odgovorila. Glede visečnosti pravde je ponovila razloge, ki jih je navajala že v teku prvostopenjskega postopka. Ti pa naj bi bili: premoženjskopravni zahtevek naj ne bi bila tožba, adhezijski postopek naj ne bi bil pravdni postopek, premoženjskopravni zahtevek je dajatveni, tožba v tem gospodarskem sporu pa je ugotovitvena, v kazenskem postopku ni prekinitve postopka zaradi začetka stečaja in kazensko sodišče premoženjskopravnega zahtevka ne zavrne, temveč oškodovanca napoti na pravdo.

9. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo in je tožbo zavrglo (12. točka 2. odstavka 339. člena ZPP in 3. odstavek 354. člena ZPP).

10. Sodišče ne sme odločati o zahtevku, o katerem že teče pravda (12. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

11. Tožeča stranka je postavila premoženjskopravni zahtevek (100. člen in naslednji ZKP) že v kazenskem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Temu zahtevku je bilo že enkrat ugodeno (opr. št. Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 12812/2010), potem pa je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo prvostopenjsko sodbo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. O zadevi še ni bilo ponovno odločeno.

12. Zoper toženo stranko se je 25. 11. 2014 začel stečajni postopek. V njem je tožeča stranka prijavila terjatev, ki jo je uveljavljala že prej kot premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku. To terjatev je stečajni upravitelj prerekal prav zato, ker jo je tožeča stranka uveljavljala že v kazenskem postopku. V okviru sklepa o preizkusu terjatev, opr. št. St .../2009 je bila tožeča stranka napotena na to pravdo.

13. Stališče literature glede uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka je enako že vsaj 55 let. Najstarejše stališče je pritožbeno sodišče našlo v knjigi Jožeta Juharta, Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Ljubljana 1961, na strani 97 in 98 (pod III). Če se je pred pravdnim postopkom glede istega zahtevek že začel kazenski postopek in je v njem bil postavljen premoženjskopravni zahtevek, se v kazenskem postopku uveljavlja zasebnopravni zahtevek. Kasnejše uveljavljanje istega zahtevka v civilni pravdi je nedopustno zaradi litispendence. Pisec tega dela je sicer uporabil določbe takrat veljavnega Zakonika o kazenskem postopku, ki pa so bile glede premoženjskopravnega zahtevka skoraj enake kot današnje. Tudi takratni ZPP (ZPP 1957) se od sedanjega glede določb o litispendenci ni razlikoval. Mnenje je torej mogoče uporabiti tudi še sedaj.

14. Tudi vsa kasnejša literatura, ki jo je prvostopenjsko sodišče v svoji sodbi citiralo, je glede vprašanja litispendence enotnega mnenja: kasnejšega pravdnega postopka ni dopustno voditi zaradi litispendence (Đorđević, (Osebni) stečaj in uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka, PB 1/2014, str. 1323; Horvat v: Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, Ljubljana 2004, komentar k 101. členu, pod 3 (str. 235); Jelenc-Puklavec, Določanje odškodnine v adhezijskem postopku, PiD št. 6-7/1999, str. 264, Galič v: Ude/Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2010, kom. k 189. členu, pod 5 (str. 221). Takšnemu stališču literature pritožbeno sodišče pritrjuje.

15. Edina posebnost tega postopka je, da se je nad toženo stranko že po začetku kazenskega postopka začel stečajni postopek. ZFPPIPP ne določa ničesar izrecno glede posledic začetka stečajnega postopka za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku. Določilo 301. člena ZFPPIPP se namreč nanaša izključno na pravdni postopek, na njegovo prekinitev in nadaljevanje. O posledicah začetka stečajnega postopka na kazenski postopek ZKP molči. Nobene oporne točke ni mogoče najti za razlago, da je zakonski molk nameren in da bi bila s strani zakonodajalca namerno vzeta v račun posledica, da bi se v stečajnem postopku prijavljeni zahtevek smel uveljavljati izključno v pravdnem postopku. Če bi zakonodajalec res hotel takšno posledico, potem bi tudi pravila ZPP o litispendenci ne mogla biti uporabljena v tej konkretni zadevi. Ker pritožbeno sodišče ni našlo nobene oporne točke za to, da je zakonodajalec takšno posledico res hotel ali da je vsaj z njo računal, je glede litispendence odločilo drugače kot prvostopenjsko sodišče.

16. ZPP prepoveduje začetek nove pravde o istem materialnopravnem zahtevku (3. odstavek 189. člena ZPP). Ne daje pa stranki jamstva, da se bo o njenem zasebnopravnem zahtevku odločalo v pravdnem postopku; lahko se odloča tudi v kazenskem postopku. Pravila o postopanju v t. i. adhezijskem postopku so drugačna kot tista v pravdnem postopku. Odgovor na pritožbo je na to opozoril upravičeno. Četudi adhezijski postopek znotraj kazenskega postopka ni pravdni postopek, to na vprašanje o obstoju litispendence nima vpliva; prej navedena stališča iz literature o litispendenci to jasno izražajo. Postavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku ima enak učinek kot tožba, zato kasnejše vodenje pravdnega postopka o istem zahtevku ni dopustno.

17. Da zaradi začetka stečajnega postopka kazenski postopek ni prekinjen, prav tako ne vpliva na litispendenco, saj se pač kazenski postopek ravna po pravilih ZKP, predpostavka za nastanek litispendence pa je enakost materialnopravnih zahtevkov. Nadaljnja posebnost kazenskega postopka je, da kazensko sodišče ne more zavrniti zahtevka, lahko pa oškodovanca napoti na pravdo (3. odstavek 105. člena ZKP). Tudi ta posebnost prav tako nima vpliva na visečnost pravde, saj se v kazenskem postopku uveljavlja materialnopravno isti zasebnopravni zahtevek, kot v kasnejšem pravdnem postopku.

18. ZFPPIPP ne predpisuje, da mora tožeča stranka prilagoditi svoj premoženjskopravni zahtevek določbam stečajne zakonodaje. Takšno določbo ima ZFPPIPP le glede v pravdnem postopku postavljenega zahtevka (4. odstavek 301. člena ZFPPIPP). Tudi v tej določbi ni mogoče najti odločilne oporne točke v prid mnenju tožeče stranke, da do litispendence ni prišlo.

19. Prvostopenjsko sodišče bi moralo tožbo v pravdnem postopku zavreči, pa tega ni storilo. Zavrglo jo je zato pritožbeno sodišče. Zavrženju tožbe se bi tožeča stranka lahko izognila z umikom premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku (1. odstavek 103. člena ZPP). Tega ni storila.

20. O utemeljenosti pritožbe v preostalem delu ni bilo potrebno odločati.

21. Zaradi spremembe prvostopenjske sodbe je bilo potrebno ponovno odločiti o stroških prvostopenjskega postopka, in o stroških pritožbenega postopka (2. odstavek 165. člena ZPP).

22. Ker tožeča stranka ni uspela niti v prvostopenjskem niti v pritožbenem postopku, mora nositi svoje stroške obeh postopkov sama. Toženi stranki mora povrniti njene pravdne stroške (1. odstavek 154. člena ZPP).

23. Toženi stranki mora povrniti naslednje stroške: za odgovor na tožbo (3.000 OT), za 1., 2. in 3. pripravljalno vlogo (3.000 OT, 2.250 OT in 1.500 OT), za pripombe na izvedensko mnenje (1.500 OT) in za oba naroka za glavno obravnavo (8. 7. 2016 in 17. 2. 2017). Ker se je na prvem zgolj odločalo o procesnih vprašanjih, dokazi pa ne izvajali, je tožena stranka upravičena zgolj do povrnitve nagrade v višini 750 OT. Za drugi narok pa je upravičena do povrnitve vseh zahtevanih 3.000 OT. Skupaj je upravičena do povrnitve različnih nagrad v višini 15.000 OT. Pravni temelj je v tar. št. 19 in 20 OdvT. Tožena stranka je zahtevala tudi povrnitev izdatkov po 3. odstavku 11. člena OdvT. Do teh je upravičena v višini skupaj 160 OT. Upravičena je tudi do povrnitve DDV v višini 22 %, skupaj torej do 8.489,29 EUR.

24. Poleg tega je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve stroškov za pritožbo v višini 3.700 OT, do povrnitve izdatkov po 3. odstavku 11. člena OdvT v višini 47 OT, do DDV v višini 22 % od vsote obeh prejšnjih postavk ter do povrnitve sodne takse v višini 24.675,00 EUR. Skupaj je upravičena do povrnitve 26.773,24 EUR.

25. Tožeča stranka mora povrniti skupaj 35.262,53 EUR. Ta znesek bo morala tožeča stranka povrniti v 15 dneh od vročitve te odločbe. Če bo s plačilom zamudila, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena OZ. Teči bodo začele z zamudo, torej s šestnajstim dnevom od vročitve te odločbe.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 301, 301/4
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 189, 189/3, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 100, 103, 103/1, 105, 105/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5NTU5