VSL Sklep Cst 272/2017

Jedro

Pritožnik ne izpodbija odločilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je zgoraj citirani sklep o prenehanju družbe zaradi več kot šestmesečnega nedelovanja njenega poslovodstva, pravnomočen. Prokuristka dolžnika je v vlogi z dne 27. 1. 2017 sama navedla, da je bil direktor družbe razrešen maja 2016. Ker je bila družba izbrisana iz sodnega registra s sklepom z dne 15. 12. 2016, je bila izbrisana več kot šest mesecev po nedelovanju uprave dolžnika.

Iz gornje obrazložitve je razvidno, da so zakonski pogoji za začetek postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom izpolnjeni. Teh pogojev pa pritožnica ne more izpodbiti z navedbo o novi viziji dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (p. d. 6) je sodišče prve stopnje 2. 2. 2017 začelo postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom (1. točke izreka) in za upraviteljico imenovalo N. G. (2. točka izreka), za katero je ugotovilo, da opravlja naloge in pristojnosti upravitelja prek pravno organizacijske oblike G. N. - odvetnica (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodni register prvostopenjskega sodišča 20. 1. 2017 stečajnemu sodišču posredoval obvestilo o prenehanju dolžnika na podlagi pravnomočnega sklepa Srg ... z dne 15. 12. 2016. Družba je prenehala na podlagi določb prvega odstavka 521. člena ZGD-1, ker poslovodstvo ni delovalo več kot šest mesecev. Sodišče prve stopnje je tudi pojasnilo, da je prokuristka družbe C. H. 27. 1. 2017 na sodišče naslovila prošnjo (p. d. 4), naj se dolžniku omogoči nadaljnje poslovanje, češ da je do neimenovanja direktorja prišlo zaradi nevednosti. Zavzelo je stališče, da dolžnik in prokuristka po pravnomočnosti sklepa o prenehanju družbe¹ v postopku prisilne likvidacije ne moreta imenovati direktorja in ponovno pričeti s poslovanjem, kot je predlagala prokuristka. Sklicevalo se je na določilo 522. člena ZGD-1 v zvezi s petim odstavkom 404. člena ZGD-1 in presodilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 1. točke prvega odstavka 420. člena ZFPPIPP za izvedbo postopka prisilne likvidacije.

3. Proti temu sklepu se je dolžnik po svoji prokuristki pravočasno pritožil (p. d. 10). V pritožbi je izrazil nestrinjanje z začetim postopkom rekoč, da družba nima več TRR, niti denarja, niti sredstev, pač pa le nekaj dolgov in da bo prisilna likvidacija povzročila le stroške, ki jih bodo poravnali upniki. Sklicuje se na novo vizijo, ki je v "rešitvi osnovnega domačega problema družbe".

4. V vlogi z dne 26. 4. 2017 (p. d. 20) je upraviteljica pritrdila pritožniku, da na dan začetka postopka prisilne likvidacije dolžnik ni imel odprtih TRR in k temu dodala, da je bil v postopku prisilne likvidacije pri banki Y d. d. odprt transakcijski račun na ime dolžnika, na katerem pa je bila takoj po odprtju zabeležena blokada s strani FURS. Pojasnila je, da dolžnik nima nobenega premoženja, dolgov, razvidnih iz izvršilnih postopkov pa ima za približno 40.000,00 EUR.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče začne postopek prisilne likvidacije po uradni dolžnosti, če tako določa zakon (1. točka prvega odstavka 420. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je, kot je pojasnjeno zgoraj, po obvestilu sodnega registra, da je družba prenehala, ker poslovodstvo družbe ni delovalo več kot šest mesecev (7. alineja prvega odstavka 521. člena ZGD-1) začelo po uradni dolžnosti postopek prisilne likvidacije nad družbo na podlagi petega odstavka 404. člena ZGD-1 v zvezi 522. členom istega zakona.

7. Pritožnik ne izpodbija odločilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je zgoraj citirani sklep o prenehanju družbe zaradi več kot šestmesečnega nedelovanja njenega poslovodstva, pravnomočen. Prokuristka dolžnika je v vlogi z dne 27. 1. 2017 (p. d. 4) sama navedla, da je bil direktor družbe razrešen maja 2016. Ker je bila družba izbrisana iz sodnega registra s sklepom z dne 15. 12. 2016, je bila izbrisana več kot šest mesecev po nedelovanju uprave dolžnika.

8. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da so zakonski pogoji za začetek postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom izpolnjeni. Teh pogojev pa pritožnica ne more izpodbiti z navedbo o novi viziji dolžnika. Zato je pritožba neutemeljena. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa tega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

-------------------------------
¹ Gre za omenjeni sklep Okrožnega sodišča v Mariboru Srg ... z dne 15. 12. 2016, ki je postal pravnomočen 17. 1. 2017

Datum zadnje spremembe:

30.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 35/2011
• VSL Sklep Cst 178/2020
• VSM Sklep I Cpg 172/2017