VSL Sklep II Kp 11451/2014

Jedro

Kadar zunajobravnavni senat izda sklep pred uvedbo ali med preiskavo, zoper tega ni pritožbe (drugi odstavek 399. člena ZKP). Izjeme so določene le v sedmem odstavku 169. člena ZKP, tretjem odstavku 181. člena ZKP, petem odstavku 202. člena ZKP in v drugem odstavku 205. člena ZKP. Zato v primeru, ko zunajobravnavni senat kot prvostopenjski organ odloči o izločitvi dokazov, kar je v pristojnosti preiskovalnega sodnika (tretji odstavek 83. člena ZKP), zoper takšen sklep pritožba ni dovoljena, čeprav je na ta način strankam odvzeta pravica do pritožbe.

Izrek

Pritožba državnega tožilca se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani ugodil pritožbam zagovornikov obdolženih A. A., B. B. in C. C. ter iz kazenskega postopka izločil:

- izvedenca D. D.,

- Komisijo izvedencev E. E., ki je izdelala izvedeniško mnenje o vrednosti zemljišč na naslovu S.,

- vmesno poročilo na list. št. 638-644 in

- izvedeniško mnenje E. E. z dne 4. 5. 2016 na list. št. 671-714.

2. Zoper sklep je vložil pritožbo državni tožilec, ki je uvodoma navedel, da jo vlaga na podlagi tretjega v zvezi z drugim odstavkom 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in na podlagi prvega odstavka 403. člena ZKP v zvezi s 6. in 11. točko prvega odstavka prvega odstavka 371. člena ZKP in v zvezi s 25. členom Ustave Republike Slovenije. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev pritožb zagovornikov glede izločitve izvedenskega mnenja.

3. Na pritožbo so odgovorili zagovorniki obdolženega A. A. in obdolženega C. C. s predlogom, naj sodišče druge stopnje pritožbo zavrže kot nedovoljeno.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Dovoljenost oz. nedovoljenost pritožbe zoper sklep je urejena v 399. členu ZKP, ki sklepe deli v štiri skupine:

- v prvo skupino (prvi odstavek 399. člena ZKP) spadajo sklepi preiskovalnega sodnika in drugi sklepi sodišča, izdani na prvi stopnji, zoper katere se smejo stranke in osebe, katerih pravice so prekršene, pritožiti vselej, kadar ni v zakonu izrecno določeno, da ni pritožbe;

- v drugo skupino (drugi odstavek 399. člena ZKP) spadajo sklepi, ki jih izda senat treh sodnikov (v nadaljevanju: zunajobravnavni senat) pred ali med preiskavo in zoper katere pritožba praviloma ni dovoljena, razen če jo zakon dovoljuje;

- v tretjo skupino (tretji odstavek 399. člena ZKP) spadajo sklepi, ki se izdajajo za pripravo glavne obravnave in sodbe in se smejo izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo;

- v četrto skupino (četrti odstavek 399. člena ZKP) pa spadajo sklepi zoper katere je pritožba vedno izključena. Sem spadajo tudi sklepi izdani na drugi stopnji.

6. Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je preiskovalna sodnica s sklepom IV Kpr 11451/2014 z dne 12. 8. 2016 zavrnila zahtevo zagovornikov obdolžencev za izločitev izvedenca D. D. Zoper sklep so vložili pritožbe zagovorniki vseh treh obdolžencev ter predlagali spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se izvedenca izloči, zagovornik obdolženega B. B. je predlagal še izločitev pisnega mnenja tega izvedenca, zagovornik obdolženega A. A. pa še izločitev Komisije izvedencev E. E. ter izvedensko mnenje. Zunajobravnavni senat je z izpodbijanim sklepom pritožbam ugodil ter izločil vse, kar je navedeno v točki 1 te obrazložitve.

7. Zunajobravnavni senat je z izpodbijanim sklepom vse štiri odločitve, ki so uvodoma navedene, sprejel tekom preiskave. V drugem odstavku 399. člena ZKP je navedeno, da je pritožba zoper sklep, ki ga izda zunajobravnavni senat pred uvedbo ali med uvedbo preiskave, dopustna le izjemoma. Tako je posebna pritožba zoper sklep zunajobravnavnega senata dovoljena le v primerih:

1) ko odloči po nestrinjanju preiskovalnega sodnika o zahtevi za preiskavo (sedmi odstavek 169. člena ZKP);

2) ko ustavi preiskavo (tretji odstavek 181. člena ZKP);

3) ko po nestrinjanju preiskovalnega sodnika s predlogom državnega tožilca za odreditev pripora le-tega odredi (peti odstavek 202. člena ZKP); in

4) ko po predlogu državnega tožilca tekom preiskave podaljša pripor (drugi odstavek 205. člena ZKP).

Odločitev zunajobravnavnega senata v nobeni od alinej ne spada med naštete izjeme. Pritožba državnega tožilca zato že iz razloga po drugem odstavku 399. člena ZKP ni dovoljena.

8. Ne glede na to pa je potrebno ugotoviti, da ima pritožba prav, da je za odločanje o predlogu za izločitev izvedencev in nedovoljenih dokazov, vloženih tekom preiskave, pristojen preiskovalni sodnik. Za odločanje o pritožbi zoper sklep, s katerim je preiskovalni sodnik zavrnil predlog za izločitev izvedenca, je pristojen zunajobravnavni senat, če je predlogu ugodeno, pa iz razlogov po četrtem odstavku 42. člena ZKP ni dovoljena pritožba. Za odločanje o pritožbi zoper sklep, s katerim je zavrnjen predlog za izločitev dokazov, ali je takšnemu predlogu ugodeno, pa je po izrecni določbi tretjega odstavka 83. člena ZKP, pristojno sodišče druge stopnje, torej višje sodišče. Po ustaljeni sodni praksi odločanje zunajobravnavnega senata namesto preiskovalnega sodnika pomeni celo večje jamstvo za pravilnost in zakonitost odločbe. Vendar je z odločitvijo zunajobravnavnega senata o predlogu za izločitev izvedenskega mnenja kot nedovoljenega dokaza (ne glede na to ali je odločitev pravilna ali ne) vzeta strankam pravica do pritožbe.

9. Pritožba državnega tožilca je glede na navedeno nedovoljena, zato jo sodišče druge stopnje zavrglo.

Datum zadnje spremembe:

28.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep V Kp 53706/2014
• VSL Sklep V Kp 19481/2012
• Sodba I Ips 155/96