VSL Sklep I Cpg 501/2016

Jedro

Odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov, ker se je o nasprotnem prepričalo že na podlagi izpovedbe policistov, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena. Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. Toženka je z (neizvedenimi) dokazi dokazovala ključna, pravno pomembna dejstva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi morala toženka plačati tožnici 20.666,60 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in stroške pravdnega postopka (II. točka izreka). Tožnici je naložilo plačilo 20,00 EUR pravdnih stroškov toženki (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo sodbe oziroma podredno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ter naložitev plačila stroškov pritožbenega postopka toženki.

3. Toženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica je zahtevala izplačilo zavarovalnine zaradi tatvine vozila BMW X3, letnik 2013 (v noči z 12. 6. na 13. 6. 2013) na podlagi pogodbe o zavarovanju prevozniške odgovornosti, sklenjene s toženko. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je presodilo, da je zavarovalno kritje izključeno po 2. in 7. točki prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev (priloga B2). Ugotovilo je namreč, da tožnica vozila ni imela parkiranega na ustrezno zavarovanem parkirišču - tj. na ograjenem, zaklenjenem in osvetljenem dvorišču. Prav tako je malomarno dopustila, da so se rezervni ključi nahajali v ukradenem vozilu.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da je toženka pravočasno, tj. na prvem naroku dne 15. 10. 2015, podala ugovor izključitve zavarovalnega kritja po 2. točki prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev, ker so bili v vozilu puščeni rezervni ključi (list. št. 51). Skladno z določilom 284. člena ZPP se namreč prvi narok za glavno obravnavo začne s podajanjem tožbe, nato pa tožena stranka odgovarja na njene navedbe¹ . Do tega na naroku 9. 4. 2015 (list. št. 26) in 4. 6. 2015 (list. št. 33) ni prišlo. Sodišče prve stopnje niti ni sklenilo, da se opravi narok, temveč je obakrat zgolj sprejelo sklep o določitvi 15 dnevnega roka za odgovor na pripravljalno vlogo nasprotne stranke ter narok preložilo. Prvi narok je bil tako opravljen šele 15. 10. 2015, ko je sodišče prve stopnje prvič sprejelo sklep, da se narok opravi. Zato ni pravilno stališče tožnice, da je sodišče z zaključkom o nahajanju rezervnih ključev v vozilu prekoračilo trditveno podlago toženke. Sodišče prve stopnje pa bi se moralo v okviru materialnega procesnega vodstva (po 285. členu ZPP) že na naroku izreči o podanem ugovoru prekluzije in tožnico opozoriti, da so navedbe toženke podane pravočasno.

7. Pritožnica utemeljeno graja odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi njenih dokaznih predlogov za zaslišanje prič J. M. (starejšega in mlajšega - zakonitih zastopnikov tožnice), B. R. (voznika tovornega vozila), G. G. (lastnika spornega dvorišča) in M. M. (zavarovalnega agenta) kot nepotrebnih. Sodišče prepričljivih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov ni navedlo ne na naroku 3. 12. 2015 (list. št. 60) ne v obrazložitvi sodbe. Zgolj pavšalno je namreč zapisalo, da je preostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo (3. točka obrazložitve). V nadaljevanju pa je pojasnilo, da dodatno zaslišanja niso potrebna, češ da so že policisti pojasnili bistvene okoliščine v zvezi s sprejeto dokazno oceno, ki narekujejo zavrnitev tožbenega zahtevka, medtem ko je zakoniti zastopnik tožnice svoje videnje zadeve že posredoval v trditveni podlagi (12. točka obrazložitve). Odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov, ker se je o nasprotnem prepričalo že na podlagi izpovedbe policistov, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena. Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže² . Toženka je z (neizvedenimi) dokazi dokazovala ključna, pravno pomembna dejstva (glede ustreznega varovanja parkirišča). Zavrnitev predlaganih dokazov tožnice, ki bi lahko privedli do drugačne rešitve spora, ob hkratnem očitku, da tožnica ustreznega varovanja ni dokazala (9. točka obrazložitve), predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo tožnica uveljavlja v pritožbi. Že iz tega razloga je bilo treba pritožbi ugoditi. Ker pritožnica do seznanitve z izpodbijano odločitvijo ni mogla vedeti, ali bo sodišče prve stopnje zagrešilo opisano kršitev določb pravdnega postopka, ji ni mogoče očitati njenega prepoznega uveljavljanja v pritožbi (286.b člen ZPP).

8. Dodati velja, da dokazna ocena prvostopenjskega sodišča ne ustreza metodološkim napotkom 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno oprlo le na izpovedbe policistov, medtem ko je dokaze tožnice prezrlo. Pritožba namreč pravilno opozarja, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do izpovedbe B. Z., da je bila veriga ob njegovi jutranji prisotnosti na objektu zaklenjena (ni pa bila čisto napeta, list. št. 59). Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je bila dolžnost tožnice zagotoviti nočno varovanje parkirišča in ne le varovanje v jutranjih urah, ne zadošča (ni prepričljiva). Iz njegove izpovedbe namreč ni razbrati, da je bilo zagotovljeno le jutranje varovanje, temveč da je bil objekt vedno zaklenjen z verigo, kadar je bil na lokaciji (list. št. 58), kar pa je bilo zjutraj. Nadalje je sodišče prve stopnje spregledalo trditve tožnice, da ji je zavarovalni agent zagotovil, da zavarovanje krije tudi morebitno tatvino na obravnavanem dvorišču. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP in 355. člen ZPP). Podani sta namreč kršitvi iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ju pritožbeno sodišče glede na njuno naravo ne more samo odpraviti, saj ne more namesto prvostopenjskega sodišča napisati razlogov za odločitev, ki jo je sprejelo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče odpraviti ugotovljeni absolutni bistveni kršitvi določb postopka, izvesti dokazne predloge z zaslišanjem prič toženke (J. M.- starejšega in mlajšega, B. R., T. G. in M. M.) ter ponovno odločiti. Pri tem bo moralo kritično upoštevati tudi trditev toženke, da naj bi ji zavarovalni agent zatrdil, da zavarovanje krije tudi tatvino na obravnavanem dvorišču.

10. Pritožbeno sodišče se glede na sprejeto odločitev do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo. Kljub temu pa dodaja, da tožnica utemeljeno opozarja, da gre v obravnavanem primeru za pogodbeno (in ne odškodninsko) razmerje. Tožnica se torej ni bila dolžna razbremeniti odgovornosti za škodo z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je ravnala s profesionalno skrbnostjo. Za odločitev v sporu je namreč relevantno le vprašanje, ali je zavarovalno kritje izključeno (po 2. točki prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev) zaradi hude malomarnosti (ali naklepa) tožnice. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da bi sodišče moralo obravnavati vse alternativne možnosti iz 7. točke prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev, saj je tožnica zatrjevala le enega izmed njih, tj. da je bilo dvorišče ograjeno, zaklenjeno in osvetljeno. Prav tako ni mogoče slediti pritožbi, da so določila splošnih pogojev nična, saj zagotavljajo le običajno skrbnost zavarovalcev in niso v nasprotju z namenom sklenjene pogodbe, niti z dobrimi poslovnimi običaji.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Primerjaj VSL sodbo I Cpg 1504/2015 s 17. 2. 2016.
² Primerjaj: Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 228 in 229.

Datum zadnje spremembe:

28.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 125/2014
• VSK Sodba I Cpg 52/2018
• VSL sklep II Cp 1453/2012