VSL Sklep II Kp 36185/2015

Jedro

Z delom v splošno korist bi imel mladoletnik priložnost in čas, da kritično razmisli o kaznivem dejanju in da do svojega početja zavzame ustrezno stališče, vse s ciljem, da se na tak način razvija njegova osebna odgovornost tudi za njegova bodoča ravnanja.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se mlajšemu mladoletniku A. A. po določilu 6. točke drugega odstavka 77. člena KZ izreče še navodilo, da opravi 30 ur dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom mlajšemu mladoletnemu A. A. po določilu 1. točke drugega odstavka 77. člena KZ izreklo navodilo, da se opraviči oškodovanki B. B. Odločilo je, da po 484. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.

2. Zoper sklep se iz razloga po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 374. člena ZKP (zaradi odločbe o kazenski sankciji) pritožuje državni tožilec. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in mladoletniku poleg že izrečenega navodila izreče še navodilo po 6. točki drugega odstavka 77. člena KZ in sicer, da je mladoletnik dolžan opraviti 30 ur del v korist humanitarne organizacije oziroma lokalne skupnosti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je ml. ml. A. A. očitano kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe v celoti dokazano. Pri izbiri vzgojnega ukrepa je upoštevalo težo in naravo dejanja, s katerim je mladoletnik (kateremu vzgojni ukrepi do sedaj še niso bili izrečeni) vendarle pokazal določeno mero agresije, upoštevalo je tudi dejstvo, da ne gre za mladostnika, pri katerem bi bila podana osebnostna in vedenjska problematika. Z odločbo otrok s posebnimi potrebami je bil sicer usmerjen kot hiperaktiven otrok, ki mu je šola dolžna zagotoviti prilagoditve in dodatno strokovno pomoč, pri čemer pa je po navedbah matere hiperaktivnost pri A. A., ki se veliko ukvarja s športom, v obdobju odraščanja izzvenela. Pri njegovi vzgoji sodelujeta tudi oba starša. Na podlagi navedenih okoliščin, ki kažejo na mladoletnikovo dosedanje življenje, vzgojo in osebne lastnosti ter okolje v katerem živi in ob upoštevanju dejstva, da je šlo za enkraten dogodek, je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da bo že opravičilo oškodovanki B. B. doseglo namen vzgojnega ukrepa, pri katerem bo mladoletnik razmislil o svojem ravnanju in posledicah le-tega. S strani državnega tožilca predlagano družbeno koristno delo je po oceni sodišča prve stopnje prehud ukrep, zlasti ob upoštevanju mladoletnikovih zadolžitev v zvezi s šolanjem ter dejstva, da gre za mladostnika, ki ima v domačem okolju vso potrebno skrb in vzgojo.

5. S slednjim se ne strinja državni tožilec, ki utemeljeno opozarja na to, da je namen in smisel kazenskih postopkov proti mladoletnikom v tem, da se z izrečenimi vzgojnimi ukrepi razvijajo mladoletnikove osebne odgovornosti in na ta način zagotovi njihova vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj (73. člen KZ). Sodišče prve stopnje je pri izbiri vzgojnega ukrepa prezrlo pomembno okoliščino, da je mladoletnik v zagovoru zanikal storitev očitanega kaznivega dejanja in da je (navkljub ob dogodku prisotnim pričam) povedal, da se oškodovanke ni niti dotaknil. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da je tak zagovor seveda njegova pravica, je pa s takšnim zanikanjem mladoletnik vendarle pokazal (povsem) nekritičen odnos do dejanja na škodo oškodovanke B. B., ki je v posledici njegovega naklepnega (protipravnega) početja vendarle utrpela lahko telesno poškodbo. To pomeni, da v obravnavani zadevi ne gre za neko minorno kaznivo dejanje. Poleg tega je potrebno upoštevati, da je bil mladoletnik fizično nasilen do štiri leta mlajše in tudi po konstituciji bistveno šibkejše deklice in to v prostorih Osnovne šole, kjer naj bi bili učenci varni pred nasiljem, pa ga očitno vse to ni odvrnilo od storitve kaznivega dejanja, ne glede na to, da je njegovo početje opazovalo kar nekaj otrok. S tem je pokazal precejšnjo mero vztrajnosti in brezbrižnosti pri svojem ravnanju. Ravno z delom v splošno korist bi imel mladoletnik priložnost in čas, da kritično razmisli o kaznivem dejanju in da do svojega početja zavzame ustrezno stališče, vse s ciljem, da se na tak način razvija njegova osebna odgovornost tudi za njegova bodoča ravnanja.

6. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da bi bilo glede na navedene okoliščine (ki jih je potrebno presojati v smislu zgoraj citirane določbe 73. člena KZ) mladoletniku poleg opravičila oškodovanki, potrebno izreči še navodilo, da opravi 30 ur dela v korist humanitarne organizacije ali lokalne skupnosti po določbi 6. točke drugega odstavka 77. člena KZ. Zato je pritožbi državnega tožilca ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo v obsegu in na način, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Ker bo skladno z določbo sedmega odstavka 77. člena KZ mladoletnik omenjeno družbeno koristno delo lahko opravil v obdobju šestih mesecev, sodišče druge stopnje ugotavlja, da zaradi izrečenega navodila šolanje mladoletnika (ki po podatkih spisa še ni uspel pridobiti osnovnošolske izobrazbe) v ničemer ne bo moteno.

Datum zadnje spremembe:

25.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep PRp 121/2018
• VSL Sklep PRp 342/2018
• VSL sklep I Kp 1435/99