VSL Sodba II Cp 616/2017

Jedro

V tovrstnih pravdah solastniki stanovanja nimajo položaja nujnih sospornikov, zato je tožnica lahko vložila tožbo sama. Toženec v zvezi z zatrjevanimi stvarnimi napakami najetega stanovanja zoper tožnico v pravdi ni uveljavljal ustreznega (oblikovalnega) zahtevka za znižanje najemnine, zato se ne more izogniti plačilu dolgovane najemnine, še manj zahtevani izselitvi, saj za uporabo najetega stanovanja nima več pravne podlage.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III., IV. in VI. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (po dovolitvi dveh sprememb tožbe z dne 9. 6. 2015 in z dne 3. 7. 2015) zavrnilo alternativni tožbeni zahtevek, da se pogodba in aneks z dne 10. 7. 2014 odpovesta z dnem 11. 3. 2015 ali pa ugotovi, da sta nična. Nato je razsodilo, da mora toženec izprazniti najeto stanovanje in ga v tridesetih dneh izročiti tožnici v njeno neposredno in izključno posest. Tožencu je tudi naložilo, da mora tožnici plačati skupaj 8.727,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji povrniti njene pravdne stroške v znesku 799,65 EUR z obrestmi. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek glede sestave posebnega zapisnika in oprave izvršbe.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožil toženec, ki se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge in na kršitev ustavnih pravic. Predlaga, naj pritožbeno sodišče sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, naj sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje drugemu (moškemu) sodniku prve stopnje. Navaja, da je bil nezakonito izbrisan. Uradne osebe so ga uničile z družino vred. Vse njegove kazenske ovadbe so bile zavržene. Tudi vse tožbe zoper dosedanje najemodajalce je izgubil. Vsi sodniki so skorumpirani in pristranski, enako zapisnikarice. Tudi v obravnavanem primeru sodišče ni upoštevalo njegovih dokazov. Do njegovih navedb se ni opredelilo. Sodbe sploh ni obrazložilo, oprlo pa jo je na napačen prepis zvočnega posnetka naroka. Tožbo zoper toženca bi morali vložiti vsi solastniki in ne le tožnica. Sicer pa je tožbo napisala lažna odvetnica. Toženec je bil prevaran, v najetem stanovanju ni bilo nikoli dovolj toplo, zastrupljali so ga in ustrahovali s policijo, tožnica mu ni zagotovila dovolj dobrega interneta in zadostno število TV programov. Tožnico je ves čas opozarjal na nepravilnosti. Pred sodiščem je lagala, na njegova vprašanja pa ni znala odgovoriti. Toženec je v pravdi jasno navedel svoje zahtevke. Vztraja, da za takšno stanovanje ni treba plačevati najemnine.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo do vseh toženčevih relevantnih ugovorov. Vse izvedene dokaze je skrbno in vestno ocenilo, sprejemljivo pa je tudi pojasnilo, zakaj je preostale dokaze zavrnilo. Svojo presojo je jasno in izčrpno obrazložilo. Pri sestavi izpodbijane sodbe ni prišlo do nobene napake, ki bi lahko onemogočila njen pritožbeni preizkus. Zoper zvočni prepis naroka je toženec že izkoristil predpisano pravno sredstvo. Pravnomočno je bila zavrnjena tudi njegova zahteva za izločitev sodnice. Toženec tako v postopku ni bil prikrajšan za svoja ustavna procesna jamstva niti za pravico do obravnavanja.

6. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženec izprazniti najeto stanovanje in ga izročiti tožnici ter ji plačati dolgovano najemnino. Celovitim in tehtnim dejanskim in pravnim zaključkom izpodbijane sodbe ni česa dodati. Sicer pa toženec v pritožbi predvsem ponavlja trditve, na katere mu je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje.

7. Ni pomembno, kdo je sestavil tožbo; bistveno je, da je tožnica s svojim podpisom odobrila vsebino tožbe. V tovrstnih pravdah solastniki stanovanja nimajo položaja nujnih sospornikov, zato je tožnica lahko vložila tožbo sama. Toženec v zvezi z zatrjevanimi stvarnimi napakami najetega stanovanja zoper tožnico v pravdi ni uveljavljal ustreznega (oblikovalnega) zahtevka za znižanje najemnine, zato se ne more izogniti plačilu dolgovane najemnine, še manj zahtevani izselitvi, saj za uporabo najetega stanovanja nima več pravne podlage.

8. Pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljal toženec, niso podani, prav tako ne tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Toženčevo pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) potrdilo izpodbijano sodbo. Ostale pritožbene trditve, v katerih toženec, pretežno na žaljiv način, izraža svoje nezadovoljstvo s sodiščem v tem in drugih postopkih, pa vsebinskega odgovora ne potrebujejo.

9. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vključuje tudi priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker je toženec s pritožbo propadel, do njihovega povračila ni upravičen.

Datum zadnje spremembe:

24.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2588/2012
• VSL sodba I Cp 1208/2015
• VSL sklep II Cp 1153/2015