VSL Sklep I Cp 1225/2017

Jedro

Sodišče prve stopnje je imelo v mnenju izvedenca podlago za ugotovitev, da drugačna oblika zdravljenja v tem trenutku ni mogoča, saj je udeleženka do svojega bolezenskega stanja neuvidevna in bi zdravljenje prekinila. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožnica zato pri drugih oblikah zdravljenja ne bi bila sposobna sodelovati, čeprav v pritožbi izkazuje pripravljenost na ambulantno zdravljenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje A. A. v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (točka 1 izreka) ter odločilo, da se zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike Ljubljana do vključno 12. 6. 2017 (točka 2 izreka).

2. Pritožbo vlaga pridržana oseba po svojem pooblaščencu (v nadaljevanju udeleženka). Navaja, da ne glede na ugotovitve izvedenca, ki so podlaga za odločitev, ni potrebe za skrajni poseg, to je njeno zadržanje na zdravljenju. Je že povsem vedenjsko obvladana in umirjeno pripoveduje svojo zgodbo. Tudi iz izvajanj njenih staršev izhaja, da se situacija popravlja in je obvladljiva. Res je prišlo do določenih konfliktov in izpadov, ki pa ne zadoščajo za omejitev pravice do svobode. Ne kaže agresivne usmerjenosti in njena erotična blodnjavost popušča. Ne ogroža drugih niti sebe. Izguba teže njenega zdravja ne ogroža. Zdravljenja ne odklanja in bo sledila lečeči zdravnici.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 53. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe v nujnih primerih možen, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa to določilo povzelo in po izvedbi z zakonom predpisanega postopka, v katerem so bila po mnenju pritožbenega sodišča pravilno in popolno ugotovljena tudi vsa za odločitev potrebna dejstva, pravilno zaključilo, da so pri udeleženki podani vsi zakonsko zahtevani pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve.

5. Pritožnica ugotovitvi sodišča, ki ima podlago v mnenju postavljenega izvedenca, da je pri njej prisotna duševna motnja, to je psihoza iz shizofrenskega kroga z erotično blodnjavostjo, ne ugovarja. Prav tako ne izpodbija ugotovitve, da je zaradi te duševne motnje njena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo motena. Meni pa, da ni dokazano, da v tej posledici ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Meni tudi, da bi se uspeh njenega zdravljenja dal doseči z ambulantnim zdravljenjem.

6. Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovitve, da obstaja realna grožnja, da bi nezdravljena udeleženka zaradi vpliva bolezni ogrozila svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogrozila svoje zdravje ali zdravje drugih.

7. Kot izhaja iz mnenja izvedenca, je bila udeleženka ob pregledu res vedenjsko obvladana in je umirjeno govorila o sebi, vendar pa je njeno pripovedovanje (še vedno) erotična blodnjavost, pripovedovanje o projektih njena fikcija, hetroanamnestični podatki pa po njenem prepričanju neresnični. Presoja realnosti je zaradi bolezni (še vedno) tako motena, da ni sposobna obvladovati svojega ravnanja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je udeleženka v posledici poslabšanja bolezni v zadnjih mesecih prehranjevanje skoraj opustila (jedla je le solato) in je zato shujšala za že približno 10 kg, da v tednu pred pridržanjem tudi ni skoraj nič spala (ker intenzivno "dela na projektu") in je s kovčkom tavala po L. Pred devetimi meseci pa je bila tudi odkrito avtodestruktivna, saj je od reševalcev, ki jih je poklicala, zahtevala evtanazijo. Vse navedeno nedvomno pomeni podlago za zaključek, da udeleženka v posledici svoje bolezni huje ogroža svoje zdravje. Huje pa ogroža tudi zdravje drugih, saj so bili pri udeleženki v preteklosti že zabeleženi neobvladani izbruhi jeze in resne grožnje osebju na oddelku, bila je fizično agresivna do partnerice domnevnega fanta (le to je davila), pred tokratnim sprejemom pa je bila fizično agresivna do matere in jo je ob tem poškodovala po obrazu in vratu.

8. Sodišče prve stopnje je imelo v mnenju izvedenca podlago tudi za ugotovitev, da drugačna oblika zdravljenja v tem trenutku ni mogoča, saj je udeleženka do svojega bolezenskega stanja neuvidevna in bi zdravljenje prekinila. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožnica zato pri drugih oblikah zdravljenja ne bi bila sposobna sodelovati, čeprav v pritožbi izkazuje pripravljenost na ambulantno zdravljenje.

9. Ker se torej po obrazloženem izkaže, da je pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in na podlagi 1. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločilo, saj glede na določilo 51. člena ZDZdr to niso stroški, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev tega postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). O njih bo zato odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

Datum zadnje spremembe:

23.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1948/2017
• VSL Sklep I Cp 1116/2020
• VSL Sklep II Cp 1572/2020