VSL sklep Cst 192/2017

Jedro

Ob presoji predloga upravitelja za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe se ne presojajo okoliščine, ki jih želi uveljaviti pritožnik. Način prodaje in prodajna cena – v primeru javne dražbe gre za izklicno ceno – se presojata ob izdaji sklepa o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP. Če upnik načinu prodaje in izklicni ceni ni ugovarjal v fazi izdaje sklepa o prodaji, tega kasneje ne more več uveljavljati.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnika R, d.o.o. Ljubljana zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 17.1.2017 (PD 252).

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je podal jasen in decidiran ugovor, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa sploh ne more razbrati, kako se je sodišče opredelilo do njegovih navedb. Obrazložitev je napisana tako, da sploh ne ve, ali se nanaša na njegov ugovor ali je pritegnjena iz obrazložitve drugega sklepa. Sklep torej izpodbija zaradi neobrazloženosti in nejasnosti. Ugovarjal je, da ugotovljena vrednost nepremičnine ne odraža njene realne vrednosti, izpodbijal pa je tudi način prodaje nepremičnine. Ker se sklepa torej ne da preizkusiti, naj ga višje sodišče razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, z naložitvijo, da se sodišče dejansko in eksaktno opredeli do ugovornih navedb upnika.

4. Višje sodišče se sicer strinja s pritožbo, da je dejansko videti, da je obrazložitev pritožbe pritegnjena iz druge zadeve. Prav tako ugotavlja, da je obrazložitev tako obsežna, da se v njej izgubijo razlogi, ki so glede na pritožbene navedbe potrebni za obrazložitev.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje 10.1.2017 po strokovni sodelavki izdalo sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 13.1.2017, katere predmet je prodaja nepremičnine z ID znakom 000 za ceno v višini 1.153.430,00 EUR, pri čemer je bila prodaja izvedena na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji. Zoper sklep z dne 10.1.2017 je pritožnik ugovarjal in navedel, da izklicna cena ni primerna in ne odraža dejanskega stanja vrednosti nepremičnine, kar je ugotovil z ogledom; zato bo oškodovana stečajna masa in poplačilo upnikov; poleg tega način prodaje z javno dražbo ni bil primeren, temveč bi bilo bolj primerno premoženje prodati z zavezujočim zbiranjem ponudb.

6. Le to so tako razlogi, s katerimi bi se moralo ukvarjati sodišče prve stopnje ob odločanju o ugovoru, seveda poleg uradnega preizkusa. Sodišče prve stopnje pa je popolnoma po nepotrebnem razglabljalo o zadevah, ki niso bile predmet ugovora in tudi ne uradnega preizkusa, namesto da bi se osredotočilo predvsem na ugovorne navedbe. Tako se je, ne da bi bilo to sploh sporno ali pomembno za odločitev, ukvarjalo s trditvenim in dokaznim bremenom, materialno procesnim vodstvom, konkretizacijo navedb (ki so tudi bile povsem dovolj konkretizirane), vestnostjo in skrbnostjo ravnanja upraviteljice, dokazno oceno, dostopom do sodišča, varstvom zaupanja v pravo in načeli pravne države, razumnostjo odločitve upraviteljice, razumnim dvomom …

7. Je pa sodišče prve stopnje v zadnjem odstavku na prvi strani izpodbijanega sklepa dovolj jasno navedlo, da je bilo upraviteljičinemu predlogu za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe priloženo besedilo pogodbe in zapisnik javne dražbe, na podlagi česar ugotavlja, da je bila javna dražba izvedena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, upravitelj pa je pogodbo sklenil z dražiteljem, ki je na dražbi uspel. Nadalje (v tem istem odstavku obrazložitve) je še navedeno, da gre v tem delu za pravnomočno razsojeno zadevo, načinu prodaje pa bi moral upnik nasprotovati s pritožbo zoper sklep o prodaji, ki pa je ni vložil. Na koncu je še ugotovitev, da je pogodba v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP.

8. Nato pa sodišče prve stopnje v nadaljnjih sedmih straneh obrazložitve (na zadnji, deveti strani sklepa, je le del pravnega pouka in podpis) razlaga izhodišča za odločanje, v katerih je res težko najti razloge, ki so sploh pomembni za obravnavano zadevo. Sodišče prve stopnje na koncu druge strani obrazložitve celo samo poudari, da mora sodišče v podlago vključiti zgolj zatrjevana dejstva, česar se ob nepotrebnem razglabljanju sicer ni držalo. V zvezi s tem je še navedeno, da to posebej izpostavlja, ker upnik ni podal substanciranih navedb in svojega naziranja ni konkretiziral. Nato na tretji strani ponovno poudari, da gre glede načina prodaje za pravnomočno razsojeno stvar (to namreč pomeni izraz res iudicata, ki ga večkrat poudari). Nadalje obrazložitev na peti strani vsebuje navedbo, da upnik ni pojasnil, kaj naj bi bilo spornega v zvezi s pravnomočnim sklepom o prodaji, z javno dražbo in višino ponujene kupnine. Nato na šesti strani ponovno poudari, da je bil način prodaje pravnomočno določen že v sklepu o prodaji, kar, kot zapiše na sedmi strani obrazložitve, predstavlja dokaz prima facie (ni sicer jasno, zakaj naj bi bilo to sploh sporno, saj upnik sploh ni ugovarjal sami dražbi).

9. Iz navedenega tako višje sodišče razbere, da je sodišče prve stopnje kot pomembno dejstvo upoštevalo, da je bil način prodaje določen že v pravnomočnem sklepu o prodaji. Kljub izjemno obsežni obrazložitvi pa tudi višje sodišče v njej ne najde razlogov v zvezi z navedbami upnika glede določitve primerne cene, ki naj ne bi odražala realne vrednosti. Zato se je treba strinjati s pritožbo, da je v tem sklepu prišlo do kršitve 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

10. Vendar pa višje sodišče ocenjuje, da gre za tako kršitev, ki jo lahko samo odpravi (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, torej sklep, izdan po 341. členu ZFPPIPP. Upnik je v ugovoru povsem jasno in konkretizirano navedel, kaj naj bi bilo narobe z izpodbijanim sklepom, zato ni jasno, zakaj sodišče prve stopnje meni, da temu ni tako. Ali so te trditve pomembne in utemeljene, pa je drugo vprašanje (ki ga sodišče prve stopnje ni ustrezno razrešilo).

12. Ob presoji predloga upravitelja za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe se ne presojajo okoliščine, ki jih želi uveljaviti pritožnik. Način prodaje in prodajna cena – v primeru javne dražbe gre za izklicno ceno – se presojata ob izdaji sklepa o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP. Prodaja premoženja, ki sodi v stečajno maso, se začne že s sklepom o prodaji, takrat se presodi način prodaje, cena in višina varščine (2. odstavek 331. člena ZFPPIPP). Ko je sklep o tem pravnomočen, veže tako sodišče kot stranke postopka – upnike. Premoženje je zato dopustno prodajati le na način in za ceno, kot je že v pravnomočnem sklepu. Če upnik načinu prodaje in izklicni ceni ni ugovarjal v fazi izdaje sklepa o prodaji, tega kasneje ne more več uveljavljati. Tako kot je sodišče prve stopnje v zvezi z načinom prodaje zapisalo, da je o tem že pravnomočno odločeno, to velja tudi za izklicno ceno. Tega pritožnik ne more izpodbiti z nobenimi dodatnimi navedbami ali stališči, zato je obrazložitev lahko samo dopolnilo tudi višje sodišče.

13. V skladu s 7. odstavkom 341. člena ZFPPIPP sodišče da soglasje k pogodbi, če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, če je vsebina pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP in če je upniški odbor, kadar je to potrebno, dal soglasje k pogodbi. Ker je to premoženje predmet ločitvene pravice, je treba presoditi tudi, ali je ločitveni upnik dal soglasje, kadar je to potrebno (2. točka 2. odstavka 345. člena ZFPPIPP). Premoženje je bilo prodano za tržno vrednost, zato ni potrebno ne soglasje upniškega odbora, ki v postopku niti ni bil oblikovan, ne ločitvenega upnika. Kot je sodišče prve stopnje zapisalo na začetku pete strani obrazložitve, upnik niti ni pojasnil, kaj naj bi bilo v zvezi s tem narobe. S tem se strinja tudi višje sodišče, saj pritožnik sklepa ne izpodbija iz razlogov, ki jih sodišče v tej fazi prodaje sploh presoja. Višje sodišče glede izdaje soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, razen zgoraj navedene kršitve 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo je samo odpravilo, na najde kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Prodaja je bila opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, vsebina pogodbe pa je v skladu z zakonskimi določili, medtem ko soglasje upniškega odbora ali ločitvenega upnika ni potrebno. Trditev, da bi bilo kaj narobe z opravljeno dražbo ali z vsebino pogodbe, pa pritožnik niti ni postavil.

14. Ugotovljeno kršitev je tako višje sodišče odpravilo, pritožba pa je sicer neutemeljena in odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

31.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 136/2018
• VSL Sklep Cst 173/2019
• VSL Sklep Cst 225/2022