VSL sklep Cst 220/2017

Jedro

V obravnavanem primeru se je postopek osebnega stečaja začel nad dolžnikom s statusom samostojnega podjetnika.

Ker je bil ob nakupu nepremičnine odbit DDV, mora upraviteljica predlagati v zvezi z nepremičnino, ki predstavlja stečajno maso, obračun davka na dodano vrednost v skladu s petim odstavkom 383. člena v zvezi s četrtim odstavkom 290. člena ZFPPIPP.

Na vprašanje, ali naj v konkretnem primeru ločitveni upnik nosi tudi stroške, ki nastanejo stečajnemu dolžniku v zvezi s plačilom davčnih obveznosti na podlagi poračuna preveč odbitega DDV, ki je posledica prenosa nepremičnine v postopku osebnega stečaja v obdobju krajšem od 20 let od nakupa nepremičnine, pritožbeno sodišče daje pritrdilen odgovor. Navedeni strošek je v smislu 2. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP davek, ki ga je treba plačati zaradi prodaje nepremičnine na podlagi obračuna DDV. Če se navedeni strošek nanaša izključno na nepremičnino, ki se prenese na ločitvenega upnika zaradi poplačila njegove zavarovane terjatve, se ta strošek ne plača iz splošne stečajne mase, pač pa ta strošek naloži sodišče v plačilo temu ločitvenemu upniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se končna razdelitev opravi na podlagi končnih načrtov končne razdelitve z dne 6. 3. 2017, ki sta sestavni del tega izreka in objavljena hkrati z objavo tega sklepa (I. točka izreka), da se na ločitvenega upnika - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Finančni urad Ptuj, Trstenjakova ulica 2/a Ptuj prenese 1/2 parc. št. .../6 k. o. X (ID ...) (točka II.1. izreka) in da se ločitvenemu upniku - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Finančni urad Ptuj, Trstenjakova ulica 2/a Ptuj naloži, da stečajnemu dolžniku (na transakcijski račun SI56 ... odprt pri ...) plača znesek v višini 38.235,04 eurov (točka II.2. izreka). Odločilo je še, da se na ločitvenega upnika - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Finančni urad Ptuj, Trstenjakova ulica 2/a Ptuj prenese 1/2 opreme za izvajanje pekarske dejavnosti po seznamu v prilogi (III. točka izreka).

2. Upnica Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Finančni urad Ptuj se je pritožila zoper sklep v točki II.2 izreka v delu, v katerem ji je naloženo plačilo v višini 28.185,28 EUR. S stališčem, da upnica ni zavezanec za plačilo DDV v navedeni višini, je uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava in predlagala, da se temu ustrezno zmanjša višina plačila iz točke II.2. izreka izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sklep o prenosu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti v postopku osebnega stečaja, temelji na določbi prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP. Ločitveni upnik, na katerega se prenese premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti, je dolžan plačati znesek v višini stroškov iz četrtega odstavka 226. člena zakona (trinajsti odstavek 374. člena ZFPPIPP).

5. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ločitveni upnici naložilo v plačilo stroške davka na promet nepremičnin v višini 1.360,00 EUR, prav tako pa tudi stroške iz naslova poračuna davka na dodano vrednost (DDV) v višini 28.185,28 EUR. Iz navedenega izhaja, da ji sodišče davkov ni neposredno naložilo v plačilo, poleg tega tudi, da ji ni naložilo v plačilo DDV, pač pa strošek iz naslova poračuna DDV, zato pritožnica neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava zaradi dvojnega plačila davkov, ki se sicer izključujeta. Pri tem pritožbeno sodišče še ugotavlja, da sodišče prve stopnje v točki II.2 izreka sklepa ni določilo roka, v katerem se mora dajatev izpolniti (prvi odstavek 313. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato smiselno zatrjevan očitek, da upraviteljica še ni izdelala davčnega obračuna, ni utemeljen.

6. Ne glede na navedeno pa je očitno za pritožnico sporno tudi vprašanje, ali je dolžna povrniti stečajnemu dolžniku poleg stroškov plačila prometnega davka, ki jim ne nasprotuje, tudi stroške, ki bodo nastali stečajnemu dolžniku na podlagi poračuna DDV, oziroma ali so tudi ti stroški zajeti v četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP.

7. V četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP so našteti stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, med katerimi so navedeni tudi davek na promet nepremičnin ali drug davek ali obvezna dajatev, ki jo je treba plačati pri prodaji (2. točka četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP).

8. Upravitelj v stečajnem postopku nad pravno osebo mora sestavljati in predlagati davčnemu organu obračune davka za obdobje po začetku stečajnega postopka z vsebino in v rokih, ki jih določa zakon, ki ureja davčni postopek, in zakon, ki ureja obdavčenje (četrti odstavek 290. člena ZFPPIPP). V obravnavanem primeru se je postopek osebnega stečaja začel nad dolžnikom s statusom samostojnega podjetnika. V postopku osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom se četrti odstavek 290. člena tega zakona uporablja smiselno tako, da se nanaša na davčne obveznosti, ki so povezane s poslovanjem stečajnega dolžnika do dneva začetka postopka osebnega stečaja (peti odstavek 383. čelna ZFPPIPP).

9. Sporna davčna obveznost se nanaša na dolžnikovo nepremičnino, ki jo je kupil v zvezi s poslovanjem pred začetkom stečajnega postopka, prenaša pa se na ločitvenega upnika po začetku stečajnega postopka. Če v postopku osebnega stečaja, ki se je začel nad samostojnim podjetnikom, nastane s prodajo ali prenosom nepremičnine, ki je ni mogoče unovčiti, dodatna davčna obveznost iz naslova popravka prvotnega odbitka DDV, to ni terjatev davčnega organa, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, pač pa strošek stečajnega postopka. Ker je bil ob nakupu nepremičnine odbit DDV, pa mora upraviteljica tudi po stališču pritožnice zato predlagati v zvezi z nepremičnino, ki predstavlja stečajno maso, obračun davka na dodano vrednost v skladu s petim odstavkom 383. člena v zvezi s četrtim odstavkom 290. člena ZFPPIPP.

10. Pritožnica je v pritožbi pojasnila pravno podlago za obveznost stečajne upraviteljice, da v svojem obračunu za tekoče davčno obdobje v postopku osebnega stečaja v zvezi z nepremičnino predlaga obračune DDV. V primeru prenosa take nepremičnine na upnika (enako kot v primeru prodaje) v obračunu za naslednje davčno obdobje mora poračunati preveč odbiti DDV, ker od nakupa nepremičnine (od katere ni bil obračunan DDV), ni preteklo še 20 let. Pritožbeno sodišče pri tem razume, da pritožnica ne nasprotuje stališču upraviteljice, da bodo v zvezi s prenosom nepremičnine na upnika nastali za stečajno maso stroški iz naslova plačila poračunanega DDV. Iz končnega načrta izhaja znesek obveznosti stečajnega dolžnika za plačilo DDV v višini 28.185,28 EUR, ki ga pritožnica konkretno ne izpodbija, pove le, da sprememba pogojev privede do večjega ali manjšega odbitka DDV glede na začetno stanje. Ne trdi, da bodo konkretne okoliščine primera narekovale drugačno višino davčne obveznosti dolžnika, da ob prenosu nepremičnine na podlagi obračuna DDV plača davčnemu organu znesek v nižjem znesku, niti, da bo dolžnik na podlagi zadnjega obračuna davka na dodano vrednost upravičen do vračila preveč plačanega davka v smislu določbe petega odstavka 380. člena ZFPPIPP. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da višine stroška ne izpodbija in se posledično v presojo njegove višine v konkretnem primeru ni spuščalo.

11. Na vprašanje, ali naj v konkretnem primeru ločitveni upnik nosi tudi stroške, ki nastanejo stečajnemu dolžniku v zvezi s plačilom davčnih obveznosti na podlagi poračuna preveč odbitega DDV, ki je posledica prenosa nepremičnine v postopku osebnega stečaja v obdobju krajšem od 20 let od nakupa nepremičnine, pritožbeno sodišče daje pritrdilen odgovor. Navedeni strošek je v smislu 2. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP davek, ki ga je treba plačati zaradi prodaje nepremičnine na podlagi obračuna DDV. Če se navedeni strošek nanaša izključno na nepremičnino, ki se prenese na ločitvenega upnika zaradi poplačila njegove zavarovane terjatve, se ta strošek ne plača iz splošne stečajne mase, pač pa ta strošek naloži sodišče v plačilo temu ločitvenemu upniku. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene. Tudi zato ne, ker pritožnica trdi, da obveznost plačila tega stroška obstoji, ne trdi pa, da splošna stečajna masa zadošča za njegovo plačilo.

12. Glede na navedeno se izkaže, da pritožnica ni uspela uveljaviti pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani del sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

31.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 118/2019
• VSL Sklep Cst 552/2017
• VSK sklep II Cpg 16/2005