VSL sklep Cst 194/2017

Jedro

Sodišče prve stopnje zaradi prepozno vloženega ugovora vsebinsko ni odločalo o pogojih za začetek stečajnega postopka, višje sodišče pa tega ne more storiti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS).

Izrek

I. Pritožba dolžnika zoper izpodbijano 4. točko izreka se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožbi A. A. se ugodi, izpodbijani sklep se v točkah 1. - 3. razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (2.) imenovalo upravitelja, (3.) ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, preko katere upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti ter (4.) odločilo, da se ugovor dolžnika z dne 14.11.2016 zavrže kot prepozen.

2. Zoper navedeni sklep sta se pritožila dolžnik in družbenik dolžnika., oba iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala sta spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa ter odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa.

3. Na pritožbe je odgovorila upnica (predlagateljica stečajnega postopka) ter predlagala zavrnitev pritožb ter potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba dolžnika ni utemeljena, je pa utemeljena pritožba družbenika dolžnika A. A.

O pritožbi dolžnika:

5. Dolžnik izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, s katero je njegov ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka z dne 14.11.2016 zavrglo kot prepozen. Navaja, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v skladu s 235. členom ZFPPIPP opozoriti na posledice nepravočasno vloženega ugovora zoper predlog za uvedbo (pravilno: začetek) stečajnega postopka ter trdi, da takšnega opozorila ni prejel.

6. Višje sodišče pritožbenim razlogom ne sledi. Predvsem ne drži, da dolžnik ni bil (pravočasno) opozorjen na posledice nevložitve ugovora zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka (prim. 3. odstavek 236. člena ZFPPIPP). Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil dolžniku poziv z dne 24.10.2016 za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka z vsemi zakonsko zahtevanimi opozorili (p.d. 5) vročen 26.10.2016, saj to izhaja iz podpisane vročilnice, priložene k navedenemu opozorilu. Vročilnica je izpolnjena in podpisana enako kot vročilnica, s katero je bil dolžniku vročen upnikov predlog za začetek stečajnega postopka (p.d. 1), za katerega dolžnik priznava, da ga je prejel. Iz primerjave podpisov na obeh vročilnicah je že na prvi pogled očitno, da sta izpolnjeni in podpisani z isto pisavo.

7. Vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje; dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Dolžnik s pritožbenimi navedbami te domneve ni izpodbil, saj zgolj trditve, da je prejel le predlog za začetek stečajnega postopka, ne pa tudi poziva z opozorilom na pravne posledice nevložitve ugovora, ne dokazujejo, da bi bila sodna pošiljka z opozorilom vročena v nasprotju z veljavnimi predpisi. Dejstvo, da na pisemski ovojnici ni izrecno navedeno, da vsebuje poziv za ugovor, pač pa „5-drugo procesno dejanje sodišča v predhodnem postopku“, samo zase ne pomeni kršitve, zaradi katere bi bilo mogoče šteti, da poziv dolžniku ni bil vročen ali da mu je bil vročen nepravilno. Za odločitev namreč ni bistvena navedba na ovojnici, pač pa vsebina le-te. Da je bilo dolžniku omenjeno pisanje vročeno, pa nedvoumno izhaja iz podpisane vročilnice, kot je obrazloženo že v točki 6. te obrazložitve.

8. Dejstvo vročitve opozorila dolžniku je izkazano z javno listino, na kateri je podpis osebe, ki je pošto sprejela in tudi podpis poštnega delavca, ki je poštno pošiljko vročil. Po zaključku višjega sodišča dolžnik pravilnosti vročitve ni izpodbil. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zoper 4. točko izreka izpodbijanega sklepa kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

O pritožbi družbenika dolžnika:

9. Družbenik dolžnika lahko domnevo insolventnosti izpodbija s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (4. odstavek 234. člena ZFPPIPP), ne more pa izpodbijati obstoja upnikovih terjatev (slednje med drugim družbenik poskuša v pritožbi z navedbami, da višina upnikove terjatve ni izkazana, saj gre za sporno terjatev). Zato so nedovoljene vse navedbe družbenika v zvezi z obstojem upnikove terjatve. O tem je sodna praksa enotna. Četudi to za odločitev ni bistveno, pa višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da upnikova terjatev temelji na pravnomočnem (in izvršljivem) sklepu o izvršbi, kar pomeni, da je terjatev upnika izkazana (najmanj s stopnjo verjetnosti; prim. 4. odstavek 232. člena ZFPPIPP).

10. Za uspešnost družbenikove pritožbe mora slednji v skladu s 4. odstavkom 234. člena ZFPPIPP neobstoj dolžnikove insolventnosti dokazati. Družbenik v pritožbi navaja dejstva (povzeta iz bilance stanja na dan 31.12.2014 in 31.12.2015) ter predlaga dokaz (z izvedencem računovodske stroke), s katerim izpodbija domnevo insolventnosti. Glede na to, da sodišče prve stopnje zaradi prepozno vloženega ugovora vsebinsko ni odločalo o pogojih za začetek stečajnega postopka, višje sodišče pa tega ne more storiti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS) in posledično tudi ne more samo odgovoriti na pritožbene navedbe, je v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP in v zvezi s 121. členom ZFPPIPP moralo pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep o začetku stečajnega postopka razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V posledici razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka se kot brezpredmeten izkaže predlog družbenika (in dolžnika) za odločitev oziroma prekinitev izvrševanja izpodbijanega sklepa, zaradi česar se sodišče do vprašanja, ali je tak predlog sploh dopusten (in njegove vsebine), ni opredeljevalo.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

31.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 47/2016
• VSL Sklep Cst 434/2020
• VSL sklep Cst 378/2015