VSL sklep Cst 191/2017

Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča je logična in zato pravilna razlaga sodišča prve stopnje, da se višina nadomestila upravitelju šele izračunava, zato je kot osnovno za izračun potrebno upoštevati znesek kupnine, zmanjšano za vse preostale stroške, razen nadomestila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka 2.2 izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o razdelitvi posebne razdelitvene mase (1. točka izreka), ugotovilo, da opravlja upravitelj naloge in pristojnosti v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisan s podatki A, poslovno svetovanje, B. B. s. p. (točka 2.1 izreka), sklenilo, da se sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase odmeri v višini nadomestila brez DDV 3.404,12 EUR, 22 % DDV v znesku 748,90 EUR ter nadomestilo z vključenim DDV v skupnem znesku 4.153,03 EUR (toča 2.2 izreka). Sklenilo je še, da ima po pravnomočnosti tega sklepa upravitelj pravico do plačila 90 % zneska nadomestila iz točke 2.2 izreka ter da bo o plačilu zadnjih 10 % sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja (točka 2.3 izreka).

2. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo upnica Republika Slovenija. Iz vsebine pritožbe je razvidno, da sklep sodišča prve stopnje izpodbija v točki 2.2 izreka. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni v skladu z njenim predlogom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem delu sklepa odmerilo nadomestilo upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase v višini 3.404,12 EUR z 22 % DDV oziroma v skupni višini 4.153,03 EUR. Iz izračuna poplačila ločitvenega upnika, ki ga je svojemu predlogu predložil stečajni upravitelj, je razvidno, da je upošteval kot realizirano vrednost posebne stečajne mase znesek 52.261,59 EUR. Po odštetju stroškov v zvezi z vnovčenjem posebne stečajne mase v višini 19.316,25 EUR je znašala osnova za izračun nadomestila upravitelja za vnovčenje stečajne mase in razdelitev 32.945,34 EUR. Od navedenega zneska je sodišče prve stopnje odmerilo sorazmerni del nagrade upravitelja – nadomestilo za unovčenje in razdelitev stečajne mase po 3. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Kot osnovo za izračun nadomestila upravitelja za vnovčenje stečajne mase in razdelitev je torej sodišče upoštevalo znesek kupnine, zmanjšan za vse stroške, razen nadomestila upravitelju, ki se odmerja z izpodbijanim sklepom.

5. Upnica v pritožbi navaja, da je treba kot osnovo za izračun nadomestila upravitelju upoštevati kupnino, zmanjšano za vse stroške, med drugim tudi stroške nadomestila upravitelju. Pri tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 274/2016.

6. Po tretjem odstavku 226. člena ZFPPIPP je posebna razdelitvena masa denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem. V četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP so določeni stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, med katere spada tudi sorazmerni del nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve posebne stečajne mase. Predmet razlage navedene določbe pa je, ali se izračuna sorazmerni del nadomestila upravitelju v sorazmerju z višino zneska, pridobljenega z unovčenjem posebne stečajne mase, od katerega so odšteti vsi stroški, vključno z nadomestilom upravitelju, ki se šele odmerja oziroma ali se le-to odmeri od višine zneska, nastalega z unovčenjem ter po odštetju vseh ostalih stroškov.

7. Po presoji pritožbenega sodišča je logična in zato pravilna razlaga sodišča prve stopnje, da se višina nadomestila upravitelju šele izračunava, zato je kot osnovno za izračun potrebno upoštevati znesek kupnine, zmanjšano za vse preostale stroške, razen nadomestila (primerjaj Cst 48/2015). Pritožbeno sodišče v zvezi s stališčem, ki izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 274/2016 dodaja, da drugačna sodna odločba še ne predstavlja usklajene sodne prakse.

8. Uveljavljeni pritožbeni razlog torej ni utemeljen, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (točka 2.2 izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

31.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 548/2018
• VSL Sklep Cst 482/2020
• VSL Sklep Cst 534/2019