VSL Cst sklep 87/2017

Jedro

V obravnavanem primeru prodaje premoženja stečajnega dolžnika je stečajni dolžnik pridobil terjatev do kupca tega premoženja na plačilo kupnine. Ker pa ima navedeni kupec pravico do ločenega poplačila iz tega premoženja, po presoji pritožbenega sodišča ni ovir za pobot navedenih terjatev, če so izpolnjene materialnopravne predpostavke za pobot iz 311. člena OZ, torej če gre za medsebojni denarni terjatvi in če sta obe zapadli.

Terjatev upnika DUTB d.d. za poplačilo iz posebne razdelitvene mase še ni zapadla, ker sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase niti pravnomočen še ni postal, torej doslej še niso izpolnjeni materialnopravni pogoji za pobot terjatve stečajnega dolžnika do upnika DUTB d.d. kot kupca za plačilo kupnine s terjatvijo upnika DUTB d.d. do poplačila njegove terjatve iz posebne razdelitvene mase. Prvostopenjsko sodišče je s tem, ko je akceptiralo medsebojni pobot še pred pravnomočnostjo sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, torej zmotno uporabilo materialno pravo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugovor upnika P. M. F., s.p., … z dne 2. 12. 2016 zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu St ..0/2016 z dne 21. 11. 2016 zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, smiselno pa je uveljavljal pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje ter priglasil pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo je upravitelj smiselno predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi sklepa o dodatni prodaji z dne 12. 8. 2016 desetih apartmajskih enot v ... je upravitelj izvedel javno dražbo, na kateri je kot kupec uspel DUTB d.d. Navedeni kupec ima tudi sicer na predmetnem premoženju kot upnik stečajnega dolžnika ločitveno pravico, torej pravico do plačila svoje terjatve iz tega premoženja pred plačilom terjatev drugih upnikov iz tega premoženja. Upravitelj je zato dne 17. 11. 2016 sodišču predlagal izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu zaradi vknjižbe lastninske pravice v njegovo korist na vseh prodanih nepremičninah. Navedel je, da je kupec poravnal varščino in del kupnine, v preostalem delu pa je bila kupnina pobotana s terjatvijo kupca kot upnika iz oblikovane posebne razdelitvene mase, soglasje sodišča k sklenitvi prodajnih pogodb pa ni potrebno, ker je ocenjena vrednost premoženja, ki je predmet prodajnih pogodb, nižja od 100.000,00 EUR. Predlogu je priložil vseh 10 pogodb o prodaji nepremičnin, izpis iz transakcijskega računa, iz katerega izhaja plačilo varščine in dela kupnine ter pobot z dne 11. 11. 2016. Prvostopenjsko sodišče je zato s sklepom z dne 21. 11. 2016 izdalo sklep o izročitvi nepremičnin kupcu, ki ga je z ugovorom izpodbijal upnik - sedanji pritožnik. Sodišče je njegov ugovor s sedaj izpodbijanim sklepom z dne 9. 1. 2017 zavrnilo.

6. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pritožbenih trditev o tem, da so ocenjene tržne vrednosti nekaterih prodajanih nepremičnin presegle vrednost 100.000,00 EUR, zaradi česar bi moralo sodišče podati soglasje k sklenitvi prodajnih pogodb, pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP kot pritožbenih novot ni presojalo, ker pritožnik ni pojasnil, zakaj navedenega dejstva ni mogel pravočasno zatrjevati že v ugovoru zoper sklep o izročitvi nepremičnin kupcu.

7. S sklepom o prodaji - dodatni St .00/2014 z dne 12. 8. 2016 (pd 2149) je sodišče odločilo o prodaji dolžnikovih nepremičnin - 10-tih apartmajskih enot in določilo način prodaje na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene, izrecno zapisalo, da se nepremičnine prodajajo posamično in določilo izklicno ceno in varščino za posamezno nepremičnino. Sklep torej vsebuje vse predpisane podatke iz drugega odstavka 331. člena ZFPPIPP. Morebitna dopustitev poravnave kupnine s pobotom tako ni stvar sklepa o prodaji, kot v pritožbi to zmotno meni pritožnik. Izkaže se tudi, da pritožbena trditev, da je bil predmet prodaje apartmajski objekt (z 10-timi apartmajskimi enotami) kot celota, katere vrednost presega 100.000,00 EUR, zaradi česar je bilo v obravnavanem primeru potrebno soglasje sodišča k prodajni pogodbi po drugem in sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP, nima opore v navedenem sklepu o prodaji z dne 12. 8. 2016.

8. V podatkih spisa tudi ni nobene podlage za pritožnikovo sklepanje, da je šlo v obravnavanem primeru za prevzem premoženja, na katerem ima upnik ločitveno pravico, v lastništvo ločitvenega upnika pa podlagi 374. člena ZFPPIPP in ne na podlagi pravil prodaje premoženja na javni dražbi. Upravitelj je že predlogu za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu predložil potrdilo banke o izvedenem nakazilu varščine in dela kupnine. Zakon ne preprečuje kateremukoli upniku, da v postopku prodaje premoženja stečajnega dolžnika sodeluje tudi kot kupec. Če v tem postopku uspe bodisi kot najugodnejši ponudnik v konkurenci z ostalimi zainteresiranimi kupci ali kot edini ponudnik, to dejstvo ne vpliva na presojo pravne podlage pridobitnega naslova za pridobitev lastninske pravice na prodanem premoženju. V obravnavanem primeru nobena okoliščina ne kaže na to, da bi šlo za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti po 374. členu ZFPPIPP. Iz upraviteljevega odgovora na pritožbo celo izhaja, da sta k dražbi pristopila še dva kupca za posamezna apartmaja, ki pa sta ponudila nižjo ceno od DUTB d.d. Zaradi zmotne pritožbene presoje pravne narave pridobitnega naslova za izročitev nepremičnin ločitvenemu upniku kot kupcu le-teh, je posledično nepravilno tudi pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče pri obračunu terjatve ločitvenega upnika uporabiti ocenjeno vrednost premoženja in s tem spremenjeno prodajno ceno.

9. Pomenu ločitvene pravice in statusu upnika kot ločitvenega nezdružljivo pa je pritožbeno stališče, da ločitveni upnik v razmerju do preostalih upnikov ne sme biti v boljšem položaju. Iz same definicije ločitvene pravice po prvem odstavku 19. člena ZFPPIPP, da je ločitvena pravica pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja, izhaja pravno priznan privilegiran položaj ločitvenih upnikov v razmerju do drugih upnikov, ki ločitvene pravice nimajo.

10. Upnikov ugovor, da je bil pobot opravljen v nasprotju z določili ZFPPIPP o pobotu, je prvostopenjsko sodišče tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zavrnilo, saj v obravnavanem primeru ne gre za situacijo iz 262. člena ZFPPIPP, pri kateri bi bilo potrebno soglasje sodišča, niti za situacijo iz 263. člena, zaradi katere bi bil pobot prepovedan, niti določba 264. člena ZFPPIPP ni ovira za veljavnost izpodbijanega pobota. Pritožbeno sodišče pa le delno soglaša z razlogi prvostopenjskega sodišča, da ni ovir za pobot terjatve stečajnega dolžnika na plačilo kupnine za prodano premoženje z nasprotno terjatvijo kupca, ki je hkrati tudi ločitveni upnik na plačilo njegove terjatve iz posebne razdelitvene mase. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je s pobotanjem medsebojnih terjatev stečajnega dolžnika (kot prodajalca in zavezanca za poplačilo ločitvenega upnika iz unovčenja posebne stečajne mase) in ločitvenega upnika (kot kupca premoženja in upravičenca do poplačila iz unovčene posebne stečajne mase) postopek pospešen in skladen z načeli hitrosti in ekonomičnosti postopka, saj s tem odpade tudi nepotrebno prehajanje sredstev iz transakcijskega računa kupca na transakcijski račun prodajalca in nato še v obratni smeri ter ob pogoju, da drugi upniki s tem niso oškodovani, je mogoče pritrditi le ob izpolnjeni predpostavki, da do pobotanja medsebojnih terjatev pride šele po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase (primerjaj 11. odstavek 371. člena ZFPPIPP). Le tako niso upniki oškodovani za pravico do pravnih sredstev (ugovora) zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase (364. člen v zvezi z 10. odstavkom 371. člena ZFPPIPP) in (pritožbo) zoper sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase (prvi in drugi odstavek 366. člena v zvezi z 10. odstavkom 371. člena ZFPPIPP. O višini v pobot uveljavljene terjatve kupca do stečajnega dolžnika na poplačilo iz posebne razdelitvene mase je namreč prvostopenjsko sodišče odločalo pri presoji plačila kupnine za prodane nepremičnine še pred pravnomočnostjo sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase.

11. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je upravitelj dne 17. 11. 2016 predložil sodišču načrt razdelitve posebne razdelitvene mase (od vnovčenih apartmajskih enot) in posodobljen seznam preizkušenih terjatev. Dne 1. 12. 2016 je upnik P.M. F., s.p. vložil ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 17. 11. 2016, šele 3. 2. 2017 pa je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase, s katerim je zavrnilo ugovor upnika in odločilo o razdelitvi posebne razdelitvene mase na podlagi končnega načrta razdelitve z dne 26. 1. 2017. Zoper ta sklep pa je upnik vložil pritožbo 17. 2. 2017.

12. Tako se izkaže, da sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase za unovčene nepremičnine po sklepu o prodaji z dne 12. 8. 2016 še ni pravnomočen. Šele po pravnomočnosti tega sklepa je jasno, kolikšen del kupnine je namenjen za kritje stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP in kolikšen znesek terjatve je namenjen za razdelitev ločitvenemu upniku. Dolžnost plačila upnikom, plačati zneske terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase, če sta bili terjatev in ločitvena pravica priznani, nastane namreč šele po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase (11. odstavek 371. člena ZFPPIPP). Šele tedaj je namreč dokončno jasno, kolikšen del razdelitve mase (po odbitju stroškov) ločitvenemu upniku sploh pripada. Šele tedaj je višina terjatve ločitvenega upnika za poplačilo iz posebne razdelitve mase dokončno znana in šele tedaj jo je mogoče pobotati z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do upnika, ki je hkrati tudi kupec premoženja (na katerem ima pravico do ločenega poplačila) in zavezanec za plačilo kupnine. Terjatev ločitvenega upnika na izplačilo in posebne razdelitvene mase je torej zapadla šele 8 dni po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase (1. točka 11. odstavka 371. člena ZFPPIPP).

13. V obravnavanem primeru prodaje premoženja stečajnega dolžnika je stečajni dolžnik pridobil terjatev do kupca tega premoženja na plačilo kupnine. Ker pa ima navedeni kupec pravico do ločenega poplačila iz tega premoženja, po presoji pritožbenega sodišča ni ovir za pobot navedenih terjatev, če so izpolnjene materialnopravne predpostavke za pobot iz 311. člena OZ, torej če gre za medsebojni denarni terjatvi in če sta obe zapadli.

14. Že zgoraj je bilo obrazloženo, da terjatev upnika DUTB d.d. za poplačilo iz posebne razdelitvene mase še ni zapadla, ker sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase niti pravnomočen še ni postal, torej doslej še niso izpolnjeni materialnopravni pogoji za pobot terjatve stečajnega dolžnika do upnika DUTB d.d. kot kupca za plačilo kupnine s terjatvijo upnika DUTB d.d. do poplačila njegove terjatve iz posebne razdelitvene mase. Prvostopenjsko sodišče je s tem, ko je akceptiralo medsebojni pobot še pred pravnomočnostjo sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, torej zmotno uporabilo materialno pravo, na kar mora pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti.

15. Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. Odločitev o pritožbenih stroških upnika temelji na 129. členu ZFPPIPP, po katerem mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

Datum zadnje spremembe:

31.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 384/2015
• VSC Sklep I Ip 376/2020
• VSL Sklep Cst 462/2020