<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba II Cp 3177/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.3177.2016
Evidenčna številka:VSL9982800
Datum odločbe:12.04.2017
Senat, sodnik posameznik:Mojca Hribernik (preds.), Majda Irt (poroč.), dr. Peter Rudolf
Področje:STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - pogoji za nepravo priposestvovanje - 20 letno skladiščenje lesa in vožnja s traktorjem po sporni parceli - računanje priposestvovalne dobe - izvrševanje služnosti - dokazna ocena - verodostojnost prič in strank - tehtanje in ocena izpovedi

Jedro

Neenotnost izpovedb je sodišče prve stopnje vodila k zaključku, da sta tožnika res nekajkrat pripeljala les na sporno parcelo in ga tam zložila, nista pa uspela dokazati, da bi les skladiščila vsako leto, pa tudi ne skladiščenja po letu 2007, ko sta bila po pooblaščencu toženke pozvana na odstranitev lesa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Trbovljah je zavrnilo tako primarni tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika uveljavljala služnostno pravico skladiščenja lesa – hlodovine na spodnjem oz. jugozahodnem delu parc. št. 1, k. o. X, kot tudi služnostno pravico vožnje s traktorjem po obstoječi makadamski poti v širini 3,5 m in dolžini 18 m na isti parceli, ki poteka v smeri jugovzhoda ob meji s parc. št. 2, k. o. X. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika od toženke zahtevala izstavitev za vknjižbo primerne listine, na podlagi katere bo za potrebe nepremičnin s parc. št. 3 in 4, k. o. X kot gospodujočih nepremičnin mogoč zemljiškoknjižni vpis služnostne pravice skladiščenja lesa – hlodovine, kot tudi služnostne pravice vožnje s traktorjem po obstoječi makadamski poti (II. točka izreka). Tožnikoma je bilo naloženo povračilo toženkinih pravdnih stroškov v višini 1.183,80 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožujeta tožnika. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Povzemata ugotovitve sodišča prve stopnje ter poudarjata, da slednje ni ocenilo vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter se šele po takšni oceni opredelilo, kateri stranki in pričam gre verjeti. Tožnika nimata drugega prostora za skladiščenje lesa kot sporno parcelo, pri čemer je na slednji vrisano skladiščenje tudi v gozdno-gojitvenem načrtu. Hlodovina do 10 cm se imenuje "drva", ta pa se običajno pripravljajo vsako leto. Bistvo je, da so debla za drva in za razrez hlodovina, ki se skladišči. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je štelo, da debla za drva ne predstavljajo hlodovine, da se ne skladiščijo ter je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da se skladiščenje hlodovine, imenovane "drva", ne upošteva pri priposestvovanju služnosti skladiščenja. Zmotna je ugotovitev, da 20-letna priposestovalna doba ni potekla, ker les, posekan in skladiščen januarja 2010, ni ležal do 15. 5. 2010. Priposestvovalna doba se računa od 15. 5. 1990 do nasprotovanja tožnikov izvajanju služnosti, ki je bilo 12. 7. 2010. Služnost skladiščenja se ne izvršuje preko celega leta, temveč občasno, zato za tek priposestvovalne dobe zadostuje skladiščenje v časovnem obdobju priposestvovalne dobe in ni treba, da bi bilo to prav vsako leto. Pritožnika poudarjata, da iz dopisa z dne 3. 5. 2007 ne izhaja toženkino nasprotovanje izvrševanju služnosti. Pritožnika opozarjata, da je sodišče nekritično ocenilo dokaze z zaslišanjem tožnice in nekaterih prič ter v zvezi s tem povzemata dejstva, ki bi jih sodišče moralo upoštevati. Pojasnjujeta razloge za večjo kvadraturo zemljišča, ki ga je prva tožnica izročila toženki, in poudarjata, da je bil v času podpisa posadne listine sklenjen dogovor o skladiščenju lesa tožnikov na toženkini parceli. Pritožnika podajata svojo interpretacijo izpovedbe priče A. A., ki je slišal dogovarjanje med pravdnimi strankami; pa tudi prič B. B., C. C., D. D. in E. E. Četudi so navedene priče izvedele za dogovor od tožnikov, kar predstavlja posreden dokaz, ki pa vendar dokazuje dogovor in podkrepi verodostojnost tožničinega pričanja o sklenjenem dogovoru, pa tudi verodostojnost priče A. A. Skupno vsem pričam je, da so videle skladiščenje lesa na sporni parceli. Pritožnika grajata tudi odločitev v stroškovnem delu, saj se v služnostnih zadevah nagrada odmeri od vrednosti spornega predmeta 1.500,00 EUR, sodišče pa jo je odmerilo od 4.000,00 EUR. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena toženki, ki je nanjo podala odgovor. V odgovoru pritrjuje naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je materialnopravno podlago konkretnega spora pravilno našlo v določbi prvega odstavka 54. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih oz. v sedaj veljavnem Stvarnopravnem zakoniku – drugi odstavek 217. člena. Osredotočilo se je na ugotavljanje podanosti pogojev za nepravo priposestvovanje, ki zahtevajo vsaj 20-letno skladiščenje lesa/vožnje s traktorjem na/po sporni parceli.

6. Sodišče prve stopnje je povzelo bistvene poudarke izpovedi prič in napravilo dokazno oceno, skladno z napotilom iz 8. člena ZPP. Pritožbena navedba, da pritožnika nimata drugega prostora za skladiščenje lesa, ne predstavlja ustreznega argumenta, ki bi v obravnavani zadevi vplival na odločitev. Tudi dejstvo, da je na sporni parceli vrisano skladiščenje tudi v gozdno-gojitvenem načrtu, ne izkazuje 20-letnega izvrševanja služnosti. Izpovedba priče E. E. – gozdarskega tehnika, ki jo izpostavlja pritožba – sama po sebi na odločitev nima vpliva, saj prav tako ne izkazuje dejanskega 20-letnega izvrševanja služnosti tožnikov oz. njunih pravnih prednikov.

7. Pritožbeno opozarjanje, da tudi drva predstavljajo hlodovino, za samo odločitev ni bistveno. Tožnika v zvezi s tem trditvene podlage nista podala, prvo sodišče pa je na razliko opozorilo le pri oceni izpovedbe F. F. st. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvega sodišča, da priča ni potrdila tožbenih navedb, saj o skladiščenju lesa na sporni parceli za čas od leta 2008 dalje ni vedela povedati ničesar, medtem ko se je priposestvovalna doba iztekla v letu 2010.

8. Pritožbena razlogovanja o računanju priposestvovalne dobe in opozarjanje, da gre za sezonsko služnost, glede na pravilen zaključek prvega sodišča o neizkazanosti izvrševanja služnosti po letu 2007, na odločitev prvega sodišča ne vplivajo. Toženka se je izvrševanju služnosti uprla v letu 2007, kar izkazuje dopis z dne 3. 5. 2007, ki jasno izrazi toženkino nestrinjanje s tem, da tožnika skladiščita les na njenem zemljišču. Pritožbene navedbe, da dopis govori o motenju posesti, ne pa o nasprotovanju izvrševanja služnosti, glede na jasno dikcijo ne morejo imeti želene teže.

9. Pritožba zmotno izpostavlja nekritično oceno dokazov v zvezi z zaslišanjem tožnice in nekaterih prič. Prvo sodišče je opozorilo na nasprotujoče si izpovedbe, kar je narekovalo ustrezno tehtanje in oceno njihove verodostojnosti. Sodišče prve stopnje je povzelo bistvene poudarke izpovedb strank in prič ter jih tudi dokazno ocenilo. Pri presoji je pomembna tudi v 15. točki obrazložitve izpostavljena ugotovitev o nekaterih nelogičnostih v trditvah tožnikov, ki izkazujejo, da tudi tožnika nista povsem prepričana, kdaj sta nazadnje skladiščila les na sporni parceli. V 16. točki obrazložitve pa je sodišče prve stopnje navedlo razloge za oceno (ne)prepričljivosti izpovedb nekaterih prič, ki jim v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Neenotnost izpovedb je sodišče prve stopnje vodila k zaključku, da sta tožnika res nekajkrat pripeljala les na sporno parcelo in ga tam zložila, nista pa uspela dokazati, da bi les skladiščila vsako leto, pa tudi ne skladiščenja po letu 2007, ko sta bila po pooblaščencu toženke pozvana na odstranitev lesa, to pa je pomenilo pretrganje teka priposestvovanja.

10. Sodišče prve stopnje je stroške postopka odmerilo v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi, ki ne določa – kot zmotno meni pritožba – da se v služnostnih zadevah nagrada odmeri od vrednosti 1.500,00 EUR, zato tudi pritožbeni očitek v tem delu ni utemeljen.

11. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica dejstva, da pritožnika s pritožbo nista uspela, toženka pa z odgovorom na pritožbo ni v bistvenem pripomogla k odločanju pritožbenega sodišča, zato pritožbene stroške nosi sama.


Zveza:

SPZ člen 217, 217/2. ZPP člen 8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
31.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA4MTc3