VSL sklep Cst 120/2017

Jedro

Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem se opravi, ne glede na to, ali je bila pravna oseba ob izbrisu prezadolžena ali ne, ali je imela obveznosti ali ne.

Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ker stečajnemu dolžniku ni bila dana možnost, da preko svojega zakonitega zastopnika (sedaj pritožnika) vloži ugovor po 239. členu v zvezi z 235. členom in drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP. Takega ugovora v tem postopku ni, saj se določbe zakona o stečajnem postopku nad pravno osebo uporabljajo le smiselno. Smisel ugovora stečajnega dolžnika v običajnem postopku je, da nasprotuje upnikovemu predlogu in se tako nad njim ne začne stečajni postopek in posledično ne pride do prenehanja pravne osebe, posredno pa tudi do posega v korporacijska upravičenja družbenikov. V stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe pa tak cilj ni mogoče zasledovati, ker je pravna oseba že prenehala obstajati.

Nesmiselna je zato pritožbena navedba, da je bila s tem kršena pravica stečajnega dolžnika (pritožba ima s tem v mislih izbrisano pravno osebo) do sodelovanja v postopku. Če pravna oseba ne obstaja, ji po naravi stvari taka pravica ne more biti kršena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Pritožnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po 440. členu ZFPPIPP, in je bila pred izbrisom vpisana v sodni register s podatki S. d. o. o.; za upravitelja je imenovalo X, ki naloge in pristojnosti upravitelja v postopku opravlja preko pravno-organizacijske oblike samostojnega podjetnika.

2. Zoper sklep se je pritožil A., ki navaja, da je bil edini družbenik in zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika ter dejanski lastnik nepremičnine. Po podatkih spisa je sedaj tudi upnik (prijava terjatev na PD 27).

V pritožbi navaja vse pritožbene razloge, zlasti pa zatrjuje kršitev pravice do sodelovanja v postopku, ker (kot navaja) stečajni dolžnik ni mogel vložiti ugovora zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka, izpodbijani sklep tudi pritožniku ni bil vročen. Navaja, da nepremičnina, za katere upnik zatrjuje, da je v lasti izbrisane pravne osebe (ID 000), ni bila premoženje izbrisane pravne osebe ob izbrisu, ker je on lastnik tega premoženja. V nadaljevanju pojasnjuje, kako je prišlo do razpolaganja z nepremičnino, ki je bila prej v lasti družbe D. d. o. o., in zakaj izbrisana pravna oseba S. d. o. o. ni bila lastnik nepremičnine v času prenehanja pravne osebe. Navaja še, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da upnikov predlog za stečaj vsebuje opis premoženja in dejstva ter dokaze, iz katerih izhaja, da je to premoženje verjetno pripadalo izbrisani pravni osebi. Ne 443. člen ne kateri drugi člen ZFPPIPP ne omogočajo, da bi sodišče odločalo o tem s stopnjo verjetnosti. Izpodbijani sklep iz tega razloga ni zakonit, ni obrazložen in je sam s seboj v nasprotju. Podani sta absolutno bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V nadaljevanju navaja pritožbene razloge, ki se nanašajo na upnikovo terjatev.

3. Upnik (predlagatelj stečajnega postopka) je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev. Navedel je, da ima listino, ki je sposobna zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice izbrisane pravne osebe na predmetni nepremičnini. Nepremičnine se na izbrisano pravno osebo ni vpisalo zaradi izogibanja upnikom. V nadaljevanju to detajlneje pojasni, kot tudi pojasni obstoj terjatve do izbrisane pravne osebe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ta stečajni postopek se vodi na podlagi določb 443. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa, da se nad premoženjem izbrisane pravne osebe opravi stečajni postopek (stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe), če se premoženje najde potem, ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa pravne osebe. V tem postopku se smiselno uporabljajo pravila o stečajnem postopku nad pravno osebo, če ni v tretjem ali četrtem odstavku tega člena drugače določeno (drugi odstavek 443. člena ZFPPIPP). Tretji in četrti odstavek drugače določata glede aktivne legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe in vsebine predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe. Ta mora vsebovati opis premoženja iz prvega odstavka tega člena (naknadno najdeno premoženje) ter dejstva in dokaze, iz katerih izhaja, da je to premoženje pripadalo izbrisani pravni osebi. Po določbi petega odstavka istega člena sodišče začne stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, če presodi, da je premoženje, ki je predmet predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe, pripadalo izbrisani pravni osebi, pri tem pa ne presoja, ali je bila izbrisana pravna oseba ob izbrisu insolventna.

6. Ker se po citirani določbi drugega odstavka 443. člena ZFPPIPP v tem postopku smiselno uporabljajo določbe nad stečajem pravne osebe, je treba najprej opozoriti, da je položaj družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo v fazi predhodnega postopka omejen. Družbenik lahko po določbi četrtega odstavka 235. člena ZFPPIP izpodbija le domnevo insolventnosti in še to le s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (glej četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP).

7. Zato v tem postopku nikakor ne morejo biti upoštevni pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na terjatev upnika do izbrisane pravne osebe. Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem se opravi, ne glede na to, ali je bila pravna oseba ob izbrisu prezadolžena ali ne, ali je imela obveznosti ali ne (primerjaj Nina Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; ZFPPIPP, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana, 2008, strani 307 in 308).

8. Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ker stečajnemu dolžniku ni bila dana možnost, da preko svojega zakonitega zastopnika (sedaj pritožnika) vloži ugovor po 239. členu v zvezi z 235. členom in drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP.

9. Takega ugovora v tem postopku ni, saj se določbe zakona o stečajnem postopku nad pravno osebo uporabljajo le smiselno. Smisel ugovora stečajnega dolžnika v običajnem postopku je, da nasprotuje upnikovemu predlogu in se tako nad njim ne začne stečajni postopek in posledično ne pride do prenehanja pravne osebe, posredno pa tudi do posega v korporacijska upravičenja družbenikov. V stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe pa tak cilj ni mogoče zasledovati, ker je pravna oseba že prenehala obstajati. Nesmiselna je zato pritožbena navedba, da je bila s tem kršena pravica stečajnega dolžnika (pritožba ima s tem v mislih izbrisano pravno osebo) do sodelovanja v postopku (22. člen Ustave in smiselno 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Če pravna oseba ne obstaja, ji po naravi stvari taka pravica ne more biti kršena.

10. Pritožnik tudi neuspešno navaja, da mu izpodbijani sklep ni bil vročen in da je sodišče prezrlo odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-386/15-26U-I-179/15-8 z dne 12. 5. 2016. Izpodbijani sklep mu je namreč bil vročen, zoper odločitev pa se je tudi pritožil. Pritožnik se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-386/15-26U-I-179/15-8 z dne 12. 5. 2016 (predvsem na 3. točko izreka te odločbe; ki določa, da do odprave ugotovljenega neskladja iz 1. točke izreka morajo sodišča prve stopnje sklep o začetku stečajnega postopka, kadar je ta začet na predlog upnika, vročiti tudi družbenikom stečajne dolžnice, če je stečajna dolžnica družba z omejeno odgovornostjo). Glede na to, da višje sodišče to pritožbo obravnava po vsebini in da je bil sklep o začetku stečajnega postopka pritožniku tudi vročen, s tem argumentom ne more uspeti. Sicer pa je odločba Ustavnega sodišča, na katerega se pritožba opira, sprejeta v stečajnem postopku nad obstoječo pravno osebo. To pa ni primer v tem postopku.

11. Višje sodišče na pritožnikove navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano dejstvo, da izbrisana pravna oseba ni bila lastnik predmetne nepremičnine, temveč je to postal pritožnik, ne bo odgovarjalo, ker gre za očitno nebistvene trditve. To tudi ne bi bil upošteven pritožbeni razlog družbenika stečajnega dolžnika po 235. členu ZFPPIPP (se ne nanaša na domnevo o insolventnosti). Kolikor izbrisana pravna oseba ni bila lastnik nepremičnine (sedaj pa iz zemljiškoknjižnega stanja izhaja drugače; glej Pd 17, kjer je upravitelj izkazal stanje zemljiške knjige in po katerem je zemljiškoknjižni lastnik prav izbrisana pravna oseba), potem tega tudi ne more uveljavljati pritožnik v tem postopku. To bi kvečjemu lahko uveljavljal s prijavo izločitvene pravice, kar pa ne more biti pritožbeni razlog zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče izvesti dokazni postopek, da bi stečajni dolžnik lahko dokazal, da poslovni prostori niso njegovo naknadno najdeno premoženje. Tudi sicer je ta razlog očitno neutemeljen, glede na to, da gre za izbrisano pravno osebo. Iz pritožbe dejansko veje tisto, kar izhaja iz vseh priloženih listin - da je dejanski uporabnik nepremičnine pritožnik, ki s pritožbo želi preprečiti prodajo premoženja, ki ga leta uporablja, kar pa je upnik s tem postopkom uspel preprečiti. Takega položaja glede nepremičnine pritožnik ne more zavarovati s pritožbo zoper izpodbijani sklep.

12. S tem je višje sodišče hkrati odgovorilo, zakaj ne morejo biti bistvene pritožbene navedbe, da ne zadošča, da se le s stopnjo verjetnosti izkaže, da premoženje pripada premoženju stečajnega dolžnika (pravilno: izbrisani pravni osebi). Iz tega razloga tudi ne more biti izpodbijani sklep nezakonit, neobrazložen in sam s seboj v nasprotju. Zatrjevani kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nista podani.

13. S tem je višje sodišče odgovorilo na bistvene pritožbene navedbe. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

14. Pritožnik krije sam stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

26.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 48/2011
• VSL sklep Cst 531/2016
• VSL Sklep Cst 376/2017