VSL sklep Cst 1/2017

Jedro

Ločitvena pravica je lahko le pravica do prednostnega poplačila iz določenega premoženja stečajnega dolžnika, ne pa tudi pravica do prednostnega poplačila iz tega, kar bo drugi upnik pridobil kot poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika - tu gre le za razmerje med dvema upnikoma in premoženjem enega od teh upnikov, ne pa za ločitveno pravico v stečajnem postopku.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor upnika S.F. z dne 18. 5. 2016 zavrže, v preostalem delu pa se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor upnika S.F. z dne 18. 5 .2016 (PD 308) zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je izrek sklepa v nasprotju z obrazložitvijo, saj je sodišče prve stopnje zapisalo, da je ugovor treba zavreči, ga je pa zavrnilo. Pritožnik res namerava uporabiti vsa pravna sredstva zoper vsako odločitev o razdelitvi posebnih razdelitvenih mas, pri kateri upniku ne bo priznana oziroma upoštevana zastavna pravica na terjatvi F. B., zavarovani z ločitveno pravico na premoženju stečajnega dolžnika. Tudi to pritožbo vlaga iz previdnosti, da se mu ne bo očitalo, da ni ugovarjal predhodnim odločitvam oziroma razdelitvam. V tem je tudi njegov pravni interes. Njegov ugovor je treba, kot izhaja iz sklepa Cst 660/2016 z dne 25. 10. 2016, obravnavati kot ugovor proti načrtu končne razdelitve in je kot tak dovoljen. Sklep Cst 617/2015 z dne 4. 11. 2015 se je nanašal le na končni načrt posebne razdelitvene mase z dne 2. 9. 2015. Pri vsaki razdelitvi bo treba ponovno presoditi, ali obstaja zastavna pravica pritožnika na terjatvi upnika F. B. Upravitelj je pritožniku priznal zastavno pravico na terjatvi F. B. do stečajnega dolžnika, višje sodišče pa je s sklepom Cst 617/2015 odločilo, da se končni načrt posebne razdelitvene mase z dne 2. 9. 2015 spremeni tako, da se priznanje zastavne pravice na terjatvi upnika B. do stečajnega dolžnika razveljavi. Pridobil jo je v izvršilnem postopku, s katerim je bila terjatev, ki jo ima A. d.o.o. do stečajnega dolžnika, zarubljena. A. d.o.o. s terjatvijo sploh ne bi smel razpolagati, prenesel pa jo je na F. B. in je prenesel terjatev, obremenjeno z zastavno pravico pritožnika. Zastavna pravica pritožnika na terjatvi F. B. do stečajnega dolžnika, ki je bila pridobljena s pravnomočno sodno odločbo izven stečajnega postopka, torej obstaja, za razveljavitev te zastavne pravice pa višje sodišče ni imelo podlage. Črtanje zastavne pravice pritožnika na terjatvi upnika F. B. je zmotno in je zato posodobljeni seznam preizkušenih terjatev nepravilen in posledično je nepravilen tudi načrt končne razdelitve. Ne gre za izpodbijanje terjatve, za odločanje, ali terjatev oziroma ločitvena pravica obstaja, gre za odločanje, ali bi morala pritožniku ostati priznana zastavna pravica na terjatvi F. B. z vsemi posledicami pri poplačilu. Upniki pa tudi niso enakopravno obravnavani, saj je N. L. d.o.o. priznana zastavna pravica na terjatvi F. B. Pritožniku je bila onemogočena realizacija zastavne pravice na terjatvi do stečajnega dolžnika.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožnik ima prav, ko navaja, da v izpodbijanem sklepu obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Pritožnikov ugovor je bil zavrnjen, v obrazložitvi pa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je ugovor treba zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa; če pa bi bil pravni interes podan, pa bi ga bilo treba zavrniti. Podana je torej kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Vendar pa višje sodišče ocenjuje, da gre za kršitev, ki jo lahko samo odpravi (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

5. V obravnavani zadevi je bilo odločeno o pritožnikovem ugovoru (PD 308) zoper posodobljeni seznam preizkušenih terjatev (PD 294) in načrt končne razdelitve (PD 293), k ista bila vložena 25. 4. 2016 in objavljena 3. 5. 2016. V zvezi s tem načrtom pa je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 9. 6. 2016 (PD 322) že ugodilo ugovoru upnika F. B. in odločilo, da se končna razdelitev ne opravi in se prodaja premoženja nadaljuje. S tako odločitvijo pa je postalo brezpredmetno odločanje o morebitnih drugih ugovorih zoper ta isti načrt končne razdelitve, kar obsega tudi posodobljeni seznam preizkušenih terjatev, pripravljen za namen te delitve. S tem je tako pritožnik izgubil pravni interes, da se odloči tudi o njegovem ugovoru, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je treba obravnavani ugovor zavreči.

6. Razlogi sodišča prve stopnje v zvezi s tem so tako pravilni, razlogov za vsebinsko obravnavo tega ugovora ni bilo več, zato je višje sodišče izpodbijano odločitev, ko je hkrati odpravilo zgoraj navedeno bistveno kršitev določb postopka, spremenilo tako, da je pritožnikov ugovor zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), sicer pa pritožba ni utemeljena.

7. Glede na navedeno se višjemu sodišču tudi ni treba ukvarjati z vsebinskimi razlogi v zvezi s spornim posodobljenim seznamom preizkušenih terjatev. Kljub temu pa, saj bo to morda pomagalo k temu, da ne bodo vedno znova vložene pritožbe z isto vsebino, pritožniku še pojasnjuje, da upravitelj ob preizkusu terjatev ne more priznavati zastavne pravice kot ločitvene pravice na terjatvah drugih upnikov do stečajnega dolžnika, kot mu je bilo pojasnjeno že v sklepu Cst 617/2015. Morebitna zastavna pravica na terjatvi drugega upnika namreč ne more predstavljati ločitvene pravice v stečajnem postopku (ki teče nad njunim dolžnikom). Ločitvena pravica je lahko le pravica do prednostnega poplačila iz določenega premoženja stečajnega dolžnika (19. člen ZFPPIPP), ne pa tudi pravica do prednostnega poplačila iz tega, kar bo drugi upnik pridobil kot poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika - tu gre le za razmerje med dvema upnikoma in premoženjem enega od teh upnikov, ne pa za ločitveno pravico v stečajnem postopku. Če pa je drugi upnik (F. B.) uspel pridobiti ločitveno pravico v izvršilnem postopku, ki ga je pred začetkom stečajnega postopka vodil nad (bodočim) stečajnim dolžnikom, pa to ne more iti v korist pritožnika, tako da bi s tem tudi pritožnik pridobil zastavno pravico na premoženju stečajnega dolžnika. Zastavne pravice na terjatvi, ki jo je A. d.o.o. imel do stečajnega dolžnika, in prenosa te terjatve nanj pa mu nihče ne odreka, stečajni upravitelju mu jo je celo izrecno priznal. Zato niti ni jasno, zakaj meni, da mu je bilo to odrečeno ali da poskuša sodišče posegati v njegovo pravico, ki jo je pridobil v drugem postopku. S prenosom terjatve A. d.o.o. in prenosom pravice izterjave terjatve, ki jo je imel A. d.o.o. do M. V., pa pritožnik nikakor ni mogel pridobiti pravice do prednostne poplačilne pravice iz določenega premoženja M. V. in mu tega stečajni upravitelj tudi ni priznal (mu tudi ne bi smel) v postopku preizkusa terjatev.

8. Pritožnik pa morebitnega spora, ali dejansko ima zastavno pravico na terjatvi upnika F. B. do stečajnega dolžnika, ne more razreševati v okviru tega postopka, temveč mora to razrešiti s tem upnikom. Upoštevati pa bo tudi moral, da sta tako on kot F. B. prijavila vsak svojo terjatev do stečajnega dolžnika, da te terjatve niso bile prerekane, zato so tudi obema priznane, neodvisno ena od druge, predvsem pa pritožnik niti sam ni uveljavljal, da je terjatev F. B. manjša, kot je bila prijavljena, in da se mora ta terjatev namesto F. B. izplačati pritožniku, kar bi lahko uveljavljal z ugovorom o prerekanju terjatve, česar pa ni storil.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

26.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cpg 153/2005
• VSK sodba I Cpg 341/2000
• VSL sklep III Cpg 110/2000