VSL sodba PRp 372/2016

Jedro

Iz opisa prekrška so razvidni vsi zakonski znaki prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP (pravna oseba je potrošnikom, ki so sodelovali v nagradnem kvizu na TV ..., namesto razpisane nagrade - prenosnega računalnika v vrednosti 238,00 EUR brez DDV izročila tablični računalnik v vrednosti 77,00 EUR brez DDV), način storitve in odločilne okoliščine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilca ne ustavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo pravne osebe in odgovorne osebe ter odločbo o prekršku prekrškovnega organa spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca zaradi prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena, za odgovorno osebo zaradi prekrška po drugem odstavku v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 15. člena Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP) ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Odločilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Proti sodbi se pritožuje prekrškovni organ iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča, ker meni, da ima izpodbijana odločba o prekršku vse predpisane sestavine, ki jih določa 56. člen ZP-1. Storilca sta storila prekršek s tem, ko sta 58 potrošnikom, ki so v mesecu novembru in decembru 2012 v nagradnem kvizu na TV ... zadeli prenosni računalnik (v vrednosti 238 oziroma 240 EUR brez DDV), namesto prenosnega računalnika konec junija in v juliju 2013 izročila tablične računalnike (v vrednosti 77 EUR brez DDV), s čimer sta uporabila zavajajočo poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno iz 19. točke prvega odstavka 7. člena ZVPNPP. Takšen izrek odločbe o prekršku zajema konkretizacijo dejanskega stanu pravni osebi in odgovorni osebi očitanega prekrška; iz opisa prekrška so razvidni vsi zakonski znaki prekrška, način storitve in odločilne okoliščine, izrek odločbe o prekršku je razumljiv in popoln ter je historični dogodek, ki je predmet obravnavanega postopka, zamejen. Sodišče navaja, da izrek ni v zadostni meri konkretiziran, saj kršitev „ustreznega nadomestila“ ni konkretizirana. Ker je zakonsko določilo do neke mere odprto, terja konkretni življenjski primer razlago, kaj je zakon želel, katere obveznosti je gospodarskim subjektom pri poslovanju s potrošniki podelil, kakšno sporočilo prinaša. Najprej je treba izhajati iz namena zakona, to je varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami kot šibkejših strank v pogodbenih razmerjih do gospodarskih subjektov, ki na trgu delujejo na pridobiten način. Zakon določa ravnanja in opustitve podjetij, ki štejejo za nepoštene v razmerju do potrošnikov; ena izmed zakonsko prepovedanih poslovnih praks s črne liste zavajajočih poslovnih praks, ki v vseh okoliščinah veljajo za nepoštene, je, če podjetje v okviru poslovne prakse trdi, da se razpisuje nagradno tekmovanje ali da je mogoče prejeti promocijsko nagrado, ne da bi se napovedane nagrade ali ustrezna nadomestila tudi dejansko razdelila. Potrošnikom, ki so sodelovali v nagradnem kvizu predvajanem na TV ..., je bilo zastavljeno vprašanje, na katerega so lahko odgovorili le s klicem na promocijsko številko, s katerim so se izpostavili precejšnjim stroškom. Voditelj je za zastavljeno vprašanje obljubil nagrado (povedal je nagrado, ki je bila izpisana tudi na televizijskem ekranu). Če so potrošniki prišli v eter in pravilno odgovorili na zastavljeno vprašanje, so pridobili nagrado. Potrošniki so torej sodelovali v nagradnem kvizu zaradi nagrade in so zato upravičeno pričakovali, da bodo to nagrado tudi dobili. Zakonsko določilo je do neke mere odprto glede na pravni pojem „ustrezno nadomestilo“, zato lahko pomen ugotovimo z jezikovno razlago. Sodišče je v sodbi navedlo jezikovno razlago po SSKJ za nedovršnik „ustrezati“ in pridevnik „ustrezen“. Temu dodaja še jezikovno razlago po SSKJ za „nadomestiti“: napraviti, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu. Iz izreka izpodbijane odločbe o prekršku izhaja, katera nagrada se je potrošnikom obljubila in njena vrednost. Potrošniki niso dobili nadomestila, ki bi ustrezalo obljubljeni nagradi, niti po vrednosti (dobili so nagrado v vrednosti 77,00 EUR brez DDV namesto v vrednosti 238,00 EUR brez DDV), kar je bilo v ekonomskem interesu storilcev, niti po funkciji (obljubljen jim je bil prenosni računalnik, dobili so tablični računalnik). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se postopek o prekršku ne ustavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, da nadaljuje s postopkom odločanja o zahtevi za sodno varstvo na podlagi 65. člena ZP-1.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Znaki prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP so: „Z globo od 3.000,00 do 4.000,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali podjetnica posameznica, ki uporabi zavajajočo poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno“. Na podlagi 19. točke 7. člena ZVPNPP, ki določa zavajajoče poslovne prakse, ki v vseh okoliščinah veljajo za nepoštene, je zavajajoča poslovna praksa med drugim, če podjetje v okviru poslovne prakse trdi, da se razpisuje nagradno tekmovanje, ali da je mogoče prejeti promocijsko nagrado, ne da bi se napovedane nagrade ali ustrezna nadomestila tudi dejansko razdelile.

5. Višje sodišče ugotavlja, da odločba o prekršku prekrškovnega organa z dne 7. 2. 2014 vsebuje vse zakonske znake navedenega prekrška. V izreku odločbe o prekršku je namreč med drugim navedeno, da je pravna oseba pri poslovanju s potrošniki uporabila zavajajočo poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno, s tem ko je 58 potrošnikom, ki so v mesecu novembru in decembru 2012 v nagradnem kvizu na TV ... zadeli prenosni računalnik (katerih vrednost je 238,00 EUR brez DDV oziroma 240,00 EUR z DDV), namesto prenosnega računalnika konec junija in julija 2013 izročila tablične računalnike (katerega vrednost je 77,00 EUR brez DDV). Takšen izrek odločbe o prekršku pa zajema konkretizacijo dejanskega stanu pravni osebi in odgovorni osebi očitanega prekrška, saj obsega kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek (kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine); iz opisa prekrška pa so razvidni vsi zakonski znaki prekrška (pravna oseba je potrošnikom, ki so sodelovali v nagradnem kvizu na TV ..., namesto razpisane nagrade – prenosnega računalnika v vrednosti 238,00 EUR brez DDV izročila tablični računalnik v vrednosti 77,00 EUR brez DDV), način storitve in odločilne okoliščine. Tako višje sodišče ugotavlja, da je izrek odločbe o prekršku razumljiv in popoln ter je bil zamejen historični dogodek, ki je predmet obravnavanega postopka, ter je bila storilcema dana možnost učinkovite obrambe.

6. Že iz pojmov „prenosni računalnik“ in „tablični računalnik“ izhaja, da sta navedeni nagradi različni po svojih značilnostih, poleg tega je princip dela na prenosnem računalniku in na tabličnem računalniku bistveno drugačen (na primer: prenosni računalnik ima fizično tipkovnico), zato tablični računalnik, ki so ga dobili potrošniki namesto napovedanega prenosnega računalnika, niti po značilnostih niti po načinu uporabe ne ustreza napovedani nagradi. Poleg tega pa je prekrškovni organ v izreku odločbe o prekršku s tem, ko je navedel vrednosti prenosnega računalnika in tabličnega računalnika, še dodatno vrednostno konkretiziral dejstvo, da tablični računalnik ni ustrezno nadomestilo napovedani nagradi – prenosnemu računalniku. Glede na navedeno in upoštevaje jezikovno razlago besed „nadomestilo“ (znesek, ki se da, dobi za kaj drugega, pričakovanega; izplačati nadomestilo) in „nadomestiti“(napraviti, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu) po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html) je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka o prekršku zoper storilca na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.

7. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi prekrškovnega organa in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se postopek o prekršku zoper storilca ne ustavi. Sodišče naj po vsebini presodi, ali so utemeljene navedbe zahteve za sodno varstvo pravne osebe in odgovorne osebe ter po potrebi v skladu s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 ponovi ali dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka.

Datum zadnje spremembe:

22.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba PRp 387/2016
• VSL sodba PRp 142/2016
• VSL Sodba PRp 13/2020