<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba PRp 404/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:PRP.404.2016
Evidenčna številka:VSL0066277
Datum odločbe:06.04.2017
Senat, sodnik posameznik:Živa Bukovac (preds.), Dragan Vukovič (poroč.), Zinka Strašek
Področje:PREKRŠKI - JAVNI RED IN MIR - USTAVNO PRAVO
Institut:kršitev materialnih določb zakona - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - povzročanje hrupa - zakonski znaki prekrška - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - opis prekrška

Jedro

Kričanje v stanovanju in na hodniku stanovanjskega bloka v nočnem času med 22.00 in 6.00 uro, ki zbudi ljudi v bloku, je nedvomno hrup, s katerim se moti mir oziroma počitek ljudi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilca ne ustavi po 1. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Krškem je z izpodbijano sodbo ob zahtevi za sodno varstvo spremenilo plačilni nalog tako, da je postopek o prekršku zoper storilca zaradi prekrška po prvem odstavku 8. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Odločilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun prekrškovnega organa. V točki 6 izpodbijane sodbe sodišče ugotavlja, da se storilcu ne očita, da je motil nočni mir s hrupom in ne gre za nujne interventne - vzdrževalne posege, kar je zakonski znak prekrška po prvem odstavku 8. člena ZJRM-1, temveč da bi bilo storilcu pri opisu dejanskega stanja prekrška mogoče očitati storitev prekrška po prvem odstavku 7. člena ZJRM-1.

2. Proti sodbi se pritožuje prekrškovni organ zaradi kršitve materialnih določb predpisa, ki določa prekršek, in sicer ZJRM-1 in 4. točke 156. člena ZP-1, ker je bil glede prekrška, ki je predmet plačilnega naloga, uporabljen predpis, ki se ne bi smel uporabiti. Uveljavlja, da se ne strinja z ugotovitvami sodišča, da bi bilo mogoče storilcu pri opisu dejanskega stanja prekrška v plačilnem nalogu očitati storitev prekrška po prvem odstavku 7. člena ZJRM-1. V plačilnem nalogu je opisano ravnanje storilca, da je s kričanjem na nedovoljen način med 22.00 in 06.00 uro motil mir in počitek ljudi v stanovanjskem bloku, pri čemer sta pomembna predvsem znaka, da gre za motenje miru ali počitka na „nedovoljen način“ in čas storitve prekrška (mogoče ga je storiti med 22.00 in 6.00 uro); prekršek je bil storjen ob 00.55 uri, ko je večina ljudi v stanovanjskem bloku že spala in je bilo njegovo kričanje moteče, kar je potrdila tudi priča N. O. Kričanje s takšno glasnostjo, da prebudi ljudi v stanovanjskem bloku, je nedvomno takšen hrup, ki ob 00.55 uri vzbuja nemir, moti človeka pri spanju in škoduje počutju ljudi, s čimer so podani zakonski znaki prekrška po prvem odstavku 8. člena ZJRM-1. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovljen postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Znaki prekrška po prvem odstavku 8. člena ZJRM-1 so: „Kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-zdrževalne posege, se kaznuje z globo od 20.000,00 SIT do 50.000,00 SIT (od 83,46 EUR do 208,65 EUR).“

5. Višje sodišče ugotavlja, da kratek opis dejanskega stanja z navedbo dokazov v plačilnem nalogu prekrškovnega organa z dne 24. 1. 2015 vsebuje vse zakonske znake navedenega prekrška. Prekrškovni organ je namreč v kratkem opisu dejanskega stanja z navedbo dokazov navedel, da je A. A. 23. 1. 2015 ob 00.55 uri kršil določila ZJRM-1 s tem, ker je na nedovoljen način motil nočni mir in počitek med 22.00 in 6.00 uro; v kritičnem času je namreč v svojem stanovanju in na hodniku stanovanjskega bloka Cesta ... na ... motil nočni mir in počitek s tem, da je kričal in s tem dejanjem zbudil več ljudi v omenjenem stanovanjskem bloku, tako da je ena izmed njegovih sosedov - O. N. zaradi tega, ker ljudje v bloku zaradi kričanja niso mogli spati, na pomoč poklicala policijo.

6. Hrup je vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju in škodljivo vpliva na ljudi, kar je v pravilno navedlo tudi prvostopenjsko sodišče. Nekateri zvoki, ki nas obdajajo, motijo našo sposobnost komunikacije; lahko onemogočijo poslušanje želenih zvokov ali motijo našo sposobnost koncentracije pri opravljanju nalog, razmišljanju in delu, lahko nas prestrašijo, motijo naše spanje, celo ogrožajo zdravje; v takih primerih je zvok nezaželen (Zakona o varstvu javnega reda in miru s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2007, Komentar M. Nuniča, spec. k 8. členu, str. 52 in 53). Pojma „hrup“ tako ni mogoče povezovati le s hrupom, ki nastane zaradi uporabe aparatov, električnih strojev ali orodja, temveč obravnavani prekršek stori vsak, ki s kakršnimkoli hrupom med 22.00 in 6.00 uro moti mir ali počitek ljudi, prekrška ne stori le v primeru, če gre za nujne interventne-vzdrževalne posege. Kričanje v stanovanju in na hodniku stanovanjskega bloka v nočnem času med 22.00 in 6.00 uro, ki zbudi ljudi v bloku, je tako nedvomno hrup, s katerim se moti mir oziroma počitek ljudi.

7. Poleg tega je predmet razlage zakona, ki vsebuje prekrškovno določbo, pomen norme. Posamezna norma je sestavni del celovitega zakona, ta pa je sestavni del ustavno pravne ureditve. Besedilo posamezne prekrškovne določbe je zato treba razlagati v njeni smiselni, vsebinski in sistematični povezanosti in soodvisnosti od drugih določb, norm, njihovih skupin (poglavij) in pravne ureditve kot celote, ne pa kot posamezen in sam zase obstoječi člen zakona. Uporaba sistemske razlagalne metode, ki išče pravo vsebino in pomen določb zakona na podlagi njihovega mesta v sistematiki zakona, izhaja iz tega, da je zakon v sebi sklenjena (in sklepčna) logična celota. S postopkom sistemske razlage odkrivamo pomen norme z medsebojnim povezanim elementom te norme, ki so v različnih zakonskih določbah.

8. V obravnavanem primeru tako tudi uporaba sistemske razlagalne metode, v povezavi z jezikovno in namensko, privede do pravilnega pomena prekršku pravne norme prvega odstavka 8. člena ZJRM-1. Namen ZJRM-1 je določen v 1. členu; ZJRM-1 ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanja, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru ter sankcije za taka ravnanja (prvi odstavek); namen ZJRM pa je med drugim tudi uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z zavarovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice (drugi odstavek). Tudi iz Predloga Zakona o varstvu javnega reda in miru (Poročevalec Državnega zbora RS, št. 115 z dne 16. 12. 2005, str. 18) in sodne prakse (sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 61/2015 z dne 20. 10. 2015) izhaja, da je namen zakona, s tem pa tudi določbe prvega odstavka 8. člena ZJRM-1, učinkovito zagotavljanje javnega reda in miru z namenom uresničevanja pravice posameznika do varnosti in dostojanstva kot temeljne ustavne pravice iz 34. člena Ustave RS. Namen zakona in konkretne določbe je torej uresničevanje pravice posameznika do varnosti in dostojanstva. Potrebno je upoštevati, da posameznikove pravice do miru ali počitka ne varuje nobena druga prekrškovnopravna določba, kar pomeni, da bi posameznik v primeru ozke razlage zakonskih znakov ostal brez varstva pravice do osebnega dostojanstva in varnosti 34. člena Ustave RS.

9. Glede na navedeno in upoštevanje jezikovno razlago besede „hrup“ (močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora) po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html), so iz opisa razvidni vsi zakonski znaki prekrška (storilec je 23. 1. 2015 ob 00.55 uri kričal v svojem stanovanju in na hodniku stanovanjskega bloka in s tem motil nočni mir in počitek ljudi), zato je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka o prekršku zoper storilca na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.

10. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi prekrškovnega organa in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se postopek o prekršku zoper storilca ne ustavi po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1. Sodišče naj po vsebini presodi, ali so utemeljene navedbe zahteve za sodno varstvo storilca ter po potrebi v skladu s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 ponovi ali dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka.


Zveza:

ZP-1 člen 57, 57/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 8, 8/1. URS člen 34.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA2ODI5