<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba PRp 257/2015

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2016:PRP.257.2015
Evidenčna številka:VSL0066272
Datum odločbe:07.01.2016
Senat, sodnik posameznik:Dragan Vukovič (preds.), Živa Bukovac (poroč.), Stanko Rapé
Področje:PREKRŠKI - JAVNA NAROČILA
Institut:odpustitev sankcije - omilitev sankcije - stranska sankcija - izločitev iz postopka javnega naročanja

Jedro

Po določbah 25.a člena ZP-1 in ZJN-2 je stranska sankcija „izločitev iz postopkov javnega naročanja“, le doba trajanja po pravnomočnosti odločbe o prekršku je odvisna od tega, ali je predmet javnega naročila blago ali storitev ali pa je predmet javnega naročila gradnja.

Izrek

I. Pritožba obdolženke se zavrne kot neutemeljena.

II. Pritožbi predlagatelja se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v odločitvi o stranski sankciji tako, da se obdolženki izreče sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja za dobo treh let.

III. V nespremenjenih delih se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

IV. Obdolženka mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 120,00 EUR (sto dvajset eurov).

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolženko spoznalo za odgovorno za prekršek po 4. točki prvega odstavka 109.a člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), za kar ji je izreklo opomin in „izločitev iz postopkov naročanja za dobavo blaga oz. izvedbo storitev za dobo treh let od pravnomočnosti te sodbe“. Obdolženki je naložilo še plačilo sodne takse v skladu s tar. št. 8112 in 8114 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v skupnem znesku 80,00 EUR.

2. Proti sodbi se pritožujeta obdolženka in predlagatelj. Pritožujeta se iz razloga po 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), to je zaradi odločitve o sankcijah.

3. Obdolženka prosi, da ji sodišče odpusti izrek stranske sankcije izločitev iz postopkov javnega naročanja za dobavo blaga oz. izvedbo storitev. Uveljavlja, da že od leta 2008 deluje samo za kupce, kot so javni zavodi in ustanove zaradi izbora prodajnih artiklov, ki jih trži, zato bi ji izrek navedene stranske sankcije in izločitev iz postopkov javnega naročanja ter vpis v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami izjemno škodoval. Prikrajšana bi bila za možnost sodelovanja na javnih razpisih in s tem za edini vir zaslužka; pa tudi njeni dosedanji ali bodoči kupci bi dobili o njej in njenem podjetju informacijo, da ni vredna zaupanja. V času prijave na razpis je bila popolnoma prepričana, da ima poravnane vse obveznosti, saj jih je vedno poravnavala vestno in točno. Ni želela in ni imela namena oškodovati niti naročnika niti državne institucije z neplačilom obveznosti, takoj po informaciji s strani Občine ..., da dolguje naveden znesek DURS-u, pa je le-tega poravnala. Gre za edini tovrsten spodrsljaj v času njenega poslovanja, saj je reden plačnik vseh obveznosti. Zaradi navedenega prosi, da ji sodišče oprosti njen spodrsljaj, ker je povsem spregledala neporavnano obveznost, kar seveda obžaluje. Prosi, da ji sodišče stranske sankcije ne izreče ali pa jo celo oprosti prekrška.

4. Prekrškovni organ kot predlagatelj postopka pa se pritožuje iz razlogov po 1. točki prvega odstavka 154. člena ZP-1, to je zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku ter po 2. točki zaradi kršitve materialnih določb ZJN-2 in po 4. točki prvega odstavka 154. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 158. člena ZP-1 zaradi odločitve o sankcijah. Navaja, da so 25. 5. 2015 prejeli sodbo z dne 21. 5. 2015 brez obrazložitve in v kateri je sodišče obdolženki poleg opomina na podlagi petega odstavka 109.a člena ZJN-2 izreklo (obligatorno) stransko sankcijo izločitve iz postopka javnega naročanja. Sodišče pa je nepravilno oziroma nedoločno izreklo dobo trajanja navedene sankcije, zaradi česar je sankcija neizvršljiva. Sodišče je prepisalo zakonsko določbo, zato je pritožnik napovedal pritožbo in nato 1. 7. 2015 prejel sodbo z dne 21. 5. 2015 z obrazložitvijo. Predlagatelj je ugotovil, da je sodišče spremenilo izrek sodbe, saj je sedaj izreklo stransko sankcijo izločitve iz postopkov naročanja za dobavo blaga oziroma izvedbo storitev za dobo treh let od pravnomočnosti te sodbe in je tako tudi sedaj pri izreku sankcije napačno uporabilo določbo petega odstavka 109.a člena ZJN-2, saj je izreklo sankcijo izločitve le iz postopkov naročanja za dobavo blaga oz. izvedbo storitev. Sodišče bi moralo sankcijo izločitve izreči iz (vseh) postopkov naročanja (tako dobave blaga, storitev in gradenj), saj to jasno izhaja iz zakonske določbe; doba trajanja sankcije pa je odvisna od tega, ali je bil predmet naročila blago ali storitev (kot v konkretnem primeru) ali gradnja. Predlaga spremembo sodbe v delu, ki se nanaša na izrek stranske sankcije izločitve iz postopkov naročanja.

5. Pritožba obdolženke ni utemeljena, utemeljene pa so pritožbene navedbe predlagatelja.

6. Obdolženka kot pritožnica predlaga višjemu sodišču, da ji „oprosti spodrsljaj“ oziroma odpusti izrek stranske sankcije izločitev iz postopkov javnega naročanja, kar pa v njenem primeru ni mogoče. Sedmi odstavek 26. člena ZP-1 namreč določa: „V primerih, ko je z zakonom tako določeno, se lahko storilcu prekrška odpusti globo in druge sankcije.“ Iz komentarja dr. Katje Filipčič k temu določilu izhaja, da je odpustitev sankcije sredstvo, ki ga prekrškovno pravo predvideva za primere, ko sankcioniranje storilca ne bi bilo upravičeno, da pa se lahko sankcijo odpusti le, če je tako določeno z zakonom in ne tudi zaradi posebnih olajševalnih okoliščin. Odpustitev sankcije tako omogoča ZP-1 v 11. členu le napeljevalcu in pomagaču, zaradi smiselne uporabe Kazenskega zakonika (KZ-1) pa je mogoče odpustiti sankcijo, če je bil prekršek storjen v prekoračenem silobranu in ob podanosti dodatnih okoliščin, v prekoračeni skrajni sili v posebno olajševalnih okoliščinah. Možnost odpustitve sankcije omogočajo tudi nekateri zakoni, ki določajo prekrške iz določenih področij (na primer 76. člen Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence), pri čemer je z zakonom lahko določena možnost odpustitve vseh sankcij. Če zakon omogoča odpustitev sankcije, pa to velja za vse kazenske sankcije.

7. Iz navedenega je torej razvidno, da v primeru obdolženke niso podane okoliščine, v katerih bi glede na določbo ZP-1 ali z uporabo določil Kazenskega zakonika (KZ-1) ali na podlagi materialnega zakona (ZJN-2) sodišče lahko sankcijo obdolženki odpustilo. Sicer pa je že sodišče prve stopnje obdolženki namesto predpisane globe izreklo z uporabo določil 21. člena ZP-1 le opomin kot glavno sankcijo in poleg nje pravilno tudi stransko sankcijo. V uvodnih pojasnilih ZP-1 z novelama ZP-1F in ZP-1G (GV Založba, Ljubljana 2011, stran 32) avtorji navajajo, da se stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja lahko izreče le poleg globe kot glavne sankcije; v primerih, ko je globa nadomeščena z opominom in torej naravo glavne sankcije prevzame opomin, pa je mogoče izločitev iz postopkov javnega naročanja izreči kot stransko sankcijo tudi poleg opomina. Odločitev sodišča prve stopnje, da se obdolženki izreče stranska sankcija je zato pravilna in zakonita.

8. Pritožba predlagatelja pa neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog iz 1. točke prvega odstavka 154. člena ZP-1 (bistvena kršitev določb postopka o prekršku), utemeljeno pa pritožbeni razlog iz 2. točke 154. člena ZP-1, to je kršitev materialnih določb ZJN-2. Pritožbene navedbe glede obstoja bistvene kršitve so nejasne in tudi neutemeljene, saj je sodišče prve stopnje pravilno najprej izdalo prepis izreka sodbe, po prejemu napovedi pritožbe pa je skladno z določbo 98. člena ZP-1 izdelalo še sodbo z obrazložitvijo. Primerjava prepisa izreka odločbe brez obrazložitve (l.št. 9) in sodbe z obrazložitvijo (l.št. 16 do 18 spisovnega gradiva) pa pokaže, da je sodišče v obeh sodbah obdolženki poleg opomina izreklo še „izločitev iz postopkov naročanja za dobavo blaga oz. izvedbo storitev za dobo treh let od pravnomočnosti te sodbe“, zato so protispisne pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča prve stopnje glede stranske sankcije v sodbi z obrazložitvijo drugačna kot v prepisu izreka sodbe. Pritožnica pa pravilno uveljavlja, da je sodišče napačno uporabilo določbo petega odstavka 109.a člena ZJN-2, ko je izreklo sankcijo izločitve le iz postopkov naročanja za dobavo blaga oz. izvedbo storitev, ker bi moralo sodišče izreči sankcijo izločitve iz vseh postopkov naročanja, saj je le doba trajanja sankcije odvisna od tega, kaj je bil predmet naročila.

9. Prvi odstavek 4. člena ZP-1 določa, da se za storjen prekršek ob pogojih iz ZP-1 izreče predpisana sankcija ali opozorilo in v drugem odstavku našteva sankcije in med njimi tudi „izločitev iz postopkov javnega naročanja“. Tak je tudi naslov 25.a člena ZP-1, po katerem sme sodišče izreči sankcijo izločitve iz postopka javnega naročanja; pogoj pa je, da je ta sankcija določena v zakonu, ki ureja področje javnega naročanja. 25.a člen ZP-1 tako kot pogoj za izrek te stranske sankcije navaja, da mora biti ta sankcija določena v zakonu, ki ureja področje javnega naročanja, pri čemer se izločitev iz postopka javnega naročanja (drugi odstavek 25.a člena ZP-1) izreče v trajanju, ki ga določa zakon iz prejšnjega odstavka, torej Zakon o javnem naročanju. V določilih ZJN-2, ki je veljal v časovnem obdobju od 30. 12. 2012 do 31. 12. 2013 pa je navedeno, da se po določbi petega odstavka 109.a člena ZJN-2 za prekršek iz 4. točke prvega odstavka tega člena ponudniku izreče tudi sankcija izločitve iz postopkov naročanja in sicer: (1. alinea) če je predmet naročila blago ali storitev, za dobo treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku; (2. alinea) če je predmet naročila gradnja, za dobo petih letih od pravnomočnosti odločbe o prekršku. Iz uvodnih pojasnil ZP-1 z novelama ZP-1F in ZP-1G (GV Založba, Ljubljana 2011) prav tako izhaja, da je stranska sankcija le ena „izločitev iz postopkov javnega naročanja“, le doba trajanja po pravnomočnosti odločbe o prekršku je odvisna od tega, ali je predmet javnega naročila blago ali storitev (v tem primeru se izreče za tri leta) ali pa je predmet javnega naročila gradnja (v tem primeru se izreče za dobo petih leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku). Na strani 33 pa je izrecno navedeno, da gre za izločitev iz (vseh) postopkov javnega naročanja v določenem časovnem obdobju in parcialna izločitev iz enega postopka javnega naročanja ne bi bila niti smiselna niti možna.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi predlagateljice in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v zvezi z izrekom stranske sankcije, medtem ko je v preostalih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Po določilih 147. člena ZP-1 je pritožbeno sodišče obdolženki naložilo še plačilo sodne takse za pritožbeni postopek, ker s pritožbo ni uspela. Pri odmeri sodne takse je upoštevalo tarifni del Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in je zaradi uporabe tar. št. 8132 s faktorjem 1.5 pomnožilo znesek sodne takse iz tar. št. 8112 (za izrek opomina 30,00 EUR) in 8114 (za izrek stranske sankcije dodatnih 50,00 EUR). Znesek sodne takse 120,00 EUR mora pritožnica plačati v 15 dneh po prejemu te sodbe in poziva, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.


Zveza:

ZP-1 člen 4, 4/1, 11, 21, 25a, 25a/1, 25a/2, 26, 26/7, 154, 154-2. ZJN-2 člen 109a, 109a/1, 109a/1-4, 109a/5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA2ODI0