VSL sklep PRp 347/2016

Jedro

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku postopalo skladno z napotki pritožbenega sodišča, saj je dopolnilo dokazni postopek z izvedbo dokazov in na tej podlagi z gotovostjo ugotovilo ključna dejstva za zaključek, da je največja konstrukcijska hitrost mopeda znamke Piaggio, tip Ciao, 40 km/h, zato bi moralo biti to vozilo registrirano in bi moral imeti mladoletnik za njegovo vožnjo veljavno vozniško dovoljenje katergorije AM.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Mladoletnik ne plača stroškov postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kranju je izdalo izpodbijani sklep po tem, ko je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom PRp 215/2016 z dne 19. 8. 2016 ugodilo pritožbi, sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 6. 2016 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Iz razlogov sklepa višjega sodišča izhaja, da mora sodišče pred dokončno odločitvijo o tem, da gre za take vrste vozilo, za katerega je potrebna registracija in za katero je potrebno pridobiti pred vožnjo vozniško dovoljenje, dopolniti dokazni postopek z izvedbo še drugih dokazov, na podlagi katerih bo lahko z gotovostjo ugotovilo (za začetek), kolikšna je največja konstrukcijska hitrost oziroma kolikšno hitrost je sposoben razviti začasno odvzeti Piaggio Ciao.

2. Prvostopenjsko sodišče je nato 13. 10. 2016 izdalo sklep, s katerim je izreklo mladoletniku vzgojni ukrep ukor. Na podlagi 25. člena Zakona o prekrških (ZP-1) mu je izreklo še stransko sankcijo odvzem mopeda znamke Piaggio, tip Ciao, št. okvirja 000, last mladoletnikovega očeta ..., ki se v skladu s posebnimi predpisi po pravnomočnosti sklepa komisijsko uniči. Odločilo je še, da na podlagi 187. člena ZP-1 mladoletnik ne plača stroškov postopka.

3. Proti sklepu vlaga pravočasno pritožbo mladoletnikov oče zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; predlaga, da se zaseženo kolo z motorjem ne glede na vrednost ne uniči. Navaja, da postopek že od samega začetka vodi sodnica gospa A. A., ki od zaslišanja dalje postopek vodi nekorektno, tendenciozno, s pritiskom na mladoletnika in na očeta. V sklepih je veliko nenatančnosti, konstrukcij ter površnosti z enim samim ciljem – uničiti tujo last, kar je tudi izjavila med zaslišanjem. Sodišče se ponovno oklepa zavajajočih ter neresničnih izjav podjetja C., d.o.o., kar je višje sodišče že izpodbilo. Zaseženi predmet ni moped ali kolo z motorjem, ampak je kolo s pomožnim motorjem znamke Piaggio, tip Ciao, z močjo motorja 49,3 ccm, 1,6 kW ter tovarniško maksimalno hitrostjo 25 km/h ter je opredeljeno kot kolo s pomožnim motorjem. Vozilo je razvito v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ki dovoljuje vožnjo s kolesarskim izpitom z uporabo čelade za voznike od 12. do 14. leta, za starejše od 14 leta pa je uporaba čelade priporočljiva. Po trenutno veljavni zakonodaji Republike Slovenije se za omenjeno kolo s pomožnim motorjem ne potrebuje vozniškega dovoljenja, kakor tudi ni potrebno vozila registrirati in zavarovati. Zavrača in izpodbija trditve v izpodbijanem sklepu, da je sin vozil neregistrirano vozilo brez vozniškega dovoljenja. Sodišče ga je pozvalo na podajo morebitnih pripomb na ugotovitve javnega podjetja D. d.o.o., vendar se zaradi neodložljivih obveznosti v tujini na poziv ni odzval. Oseba zaposlena 25 let na tehnični stezi ne more zagotoviti, da je imela podobno vozilo na tehničnem pregledu. Gospod N. N. ni izvedenec za vozila tega tipa, posledično podani podatki niso verodostojni, saj jih je pridobil iz kataloga vozil. Od časa odvzema kolesa z motorjem je pozoren na ista vozila v prometu in jih v prometu zelo pogosto videva v centru Ljubljane, v Mariboru ter v Kranju, na nobenem vozilu ni videl registrske tablice. Sodišče prosi za odgovor, na podlagi česa je bila sprejeta odločitev, da se ne opravi tehnični pregled vozila in se ne postavi ustreznega izvedenca za motorna vozila, ki bi ugotovil, kakšne tehnične lastnosti vozila ima zaseženo kolo z motorjem. Na Ulici … v Ljubljani je opazil, kako se je mladoletnik na istem vozilu brez varnostne čelade in brez registrskih tablic pripeljal mimo dveh policistov, na vprašanje, zakaj ga nista ustavila, sta mu policista odgovorila, da kolesa z motorjem in pedali ne ustavljajo, če ne kršijo določil o hitrosti. Sin je kolo s pomožnim motorjem vozil ob desnem robu cestišča, pri vožnji je imel na glavi pripeto homologirano motoristično čelado in je vozil po omejitvah z maksimalno hitrostjo do 10 km/h. Na podlagi navedenega niso podani upravičeni razlogi za uničenje vozila, katerega vrednost je med 300,00 in 400,00 EUR in prehaja v kategorijo starodobnikov ter je tako iz leta v leto več vredno. Enako mnenje zastopa tudi njegov odvetnik gospod K.K. Vozilo v bodoče ne bo uporabljeno v prometu in tudi ne bo predmet prodaje. Prosi, da se zasebne lastnine ne uniči in se jo takoj vrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče ob pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu s 159. členom v zvezi s 168. členom ZP-1 ugotavlja, da v postopku proti mladoletniku ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ali kršitev materialnega prava na škodo mladoletnika, pritožba pa ni utemeljena.

6. Brezpredmetne so pritožnikove navedbe o postopanju sodnice A. A., ker iz spisovnega gradiva izhaja, da je vodila postopek o prekršku proti mladoletniku in izvedla vsa procesna dejanja ter izdala izpodbijani sklep sodnica B. B.

7. Pritožbene navedbe tudi ne vzbujajo dvoma o pravilnosti in popolnosti ugotovitev sodišča prve stopnje. Sodišče je v ponovljenem postopku sledilo napotkom pritožbenega sodišča v sklepu PRp 215/2016 z dne 19. 8. 2016, saj je dopolnilo dokazni postopek ter nato na podlagi izvedenih in ocenjenih dokazov utemeljeno zavrnilo navedbe mladoletnika in njegovega zakonitega zastopnika na zaslišanju, da je vozilo znamke Piaggio, tip Ciao, ki ga je mladoletnik vozil kritičnega dne, kolo s pomožnim motorjem, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 25 km/h, kar pritožnik ponavlja tudi v pritožbi. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih navedlo pravilne, popolne in razumljive razloge, zakaj ni sledilo takšnim navedbam, ki so podkrepljeni z odgovorom javnega podjetja D. d.o.o. na opravljene poizvedbe sodišča, s čimer se strinja tudi pritožbeno sodišče.

8. Prvostopenjsko sodišče odločitve tako ni (ponovno) oprlo na izjavo podjetja C., d.o.o., kot neutemeljeno navaja mladoletnikov oče v pritožbi, temveč na navedbe D. d.o.o. v odgovoru z dne 13. 9. 2016 (list. št. 54), posredovanem na podlagi certifikata za vozilo v italijanskem jeziku, ki ga je sodišču na zaslišanju predložil mladoletnikov oče. Iz odgovora D. d.o.o. izhaja, da ima vozilo znamke Piaggio, tip Ciao, prostornino motorja 49,3 ccm, moč 1,6 kW in razvije hitrost 40 km/h (podatek po katalogih, dejanska hitrost se izmeri na tehničnem pregledu) ter je vozilo kategorije L1e moped – dvokolo, zato je potrebno za to vozilo pridobiti potrdilo o skladnosti v skladu s 5. členom Zakona o motornih vozilih (ZMV) in ga je potrebno, v kolikor se bo uporabljalo v cestnem prometu, registrirati. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi navedenega listinskega dokaza z gotovostjo ugotovilo, da je največja konstrukcijska hitrost mopeda znamke Piaggio, tip Ciao, 40 km/h, zato bi moralo biti to vozilo registrirano, in bi moral imeti mladoletnik za vožnjo vozila, ker vozilo spada na podlagi drugega odstavka 56. člena Zakona o voznikih (ZVoz) v kategorijo AM, v katero spadajo lahka štirikolesnika in mopedi, razen mopedov, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, za njegovo vožnjo veljavno vozniško dovoljenje kategorije AM.

9. Iz spisovnega gradiva in pritožbenih navedb je razvidno, da je bil odgovor D. d.o.o. osebno vročen mladoletnikovemu očetu 19. 9. 2016 in je bil v dopisu sodišča poučen, da lahko morebitne pripombe na ugotovitve in dokazne predloge posreduje v roku osem dni po prejemu, česar pa ni storil niti v roku, ki ga je določilo sodišče, pa tudi ne vse do izdaje izpodbijanega sklepa 13. 10. 2016. Ker pritožnik v pritožbi le pavšalno zatrjuje, da se na poziv ni mogel odzvati zaradi neodložljivih obveznosti v tujini in le posplošeno (brez predložitve dokazil) zatrjuje nepravilnost ugotovitev D. d.o.o., pri višjem sodišču ni uspel vzbuditi dvoma o pravilnosti ugotovitev prvostopenjskega sodišča. Poleg tega iz odgovora D. d.o.o. izhaja še, da naj bi bil datum prve registracije oziroma izdaje dokumenta napisan na hrbtni strani dokumenta (certifikata za vozilo v italijanskem jeziku), kar kaže na to, da je bilo vozilo že registrirano in da mladoletnikov oče sodišču ni posredoval celotnega certifikata za vozilo.

10. Ker je prvostopenjsko sodišče vezano le na napotke višjega sodišča, da dopolni dokazni postopek in pravilno ugotovi vse odločilne okoliščine prekrška, pri čemer pa lahko pravilno ugotovi dejansko stanje s katerimikoli dokazi, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila odločitev sprejeta brez oprave tehničnega pregleda vozila in postavitve ustreznega izvedenca za motorna vozila. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku postopalo skladno z napotki pritožbenega sodišča v sklepu z dne 19. 8. 2016, saj je dopolnilo dokazni postopek z izvedbo dokazov (opravilo je poizvedbe na D. d.o.o.) in na tej podlagi z gotovostjo ugotovilo ključna dejstva za zaključek, da je hitrost vozila znamke Piaggio, tip Ciao, 40 km/h.

11. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno utemeljeno zaključilo, da je mladoletnik storil prekrška po osmem odstavku 50. člena ZVoz in po sedmem odstavku 26. člena ZMV ter mu na podlagi 35. člena ZP-1 in upoštevaje 41. člen ZP-1 izreklo vzgojni ukrep ukor in za to navedlo utemeljene in pravilne razloge (15. in 16. točka obrazložitve), s katerimi se strinja tudi pritožbeno sodišče.

12. Višje sodišče nadalje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo tudi utemeljene in pravilne razloge, zakaj je potrebno v obravnavanem primeru mladoletniku poleg vzgojnega ukrepa izreči še stransko sankcijo odvzem mopeda znamke Piaggio, tip Ciao, ki je last pritožnika. Pritožbeno sodišče se strinja, da je glede na oceno nevarnosti mladoletnika kot voznika, možnost stalnega dostopa do mopeda in sorazmerno majhno vrednost mopeda v lasti mladoletnikovega očeta potrebno mladoletniku poleg vzgojnega ukrepa izreči še stransko sankcijo odvzema mopeda in mu na tak način preprečiti ponavljanje prekrškov.

13. Na podlagi petega odstavka 25. člena ZP-1 se v sodbi oziroma odločbi o prekršku odloči, v skladu s posebnimi predpisi, ali naj se odvzeti predmeti uničijo, ali naj se izročijo ustreznemu organu oziroma organizaciji, ali pa prodajo. Glede na navedeno jasno in razumljivo zakonsko določbo sprejme odločitev, ali naj se odvzeti predmeti uničijo ali pa prodajo, sodišče, ki je v obravnavanem primeru utemeljeno odločilo, da se vozilo po pravnomočnosti sklepa uniči. Ker mladoletnikov oče po (pravnomočno) izrečeni stranski sankciji odvzema predmeta – že zaseženega mopeda znamke Piaggio, tip Ciao, ni več lastnik odvzetega vozila, ne more vplivati na odločitev o prodaji ali uničenju pravnomočno odvzetega vozila in so tako brezpredmetne pritožnikove navedbe, da zanj vrednost vozila ni majhna in navedbe, da vozilo prehaja v kategorijo starodobnikov, zato je vedno več vredno.

14. Višje sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

15. Mladoletnik ne plača sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 147. člena v zvezi s prvim odstavkom 187. člena ZP-1).

Datum zadnje spremembe:

22.05.2017

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 446/2006
• VSM sklep PRp 207/2007
• VSL Sklep PRp 119/2020