VSL sklep II Ip 713/2017

Jedro

Sodišče je odgovor na ugovor dolžniku vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi ugovora pa je v bistvenih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila dolžniku pravica do izjave v postopku nedvomno kršena. Dolžnik se je zato do v odgovoru podanih upnikovih navedb in predlaganih dokazov lahko izjavil šele s predmetno pritožbo (dovoljene pritožbene novote), tudi sodišče prve stopnje pa še ni moglo odgovoriti na navedbe dolžnika, ki jih podaja v pritožbi.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka sklepa se zavrže, pritožbi zoper II. in III. točko izreka sklepa pa se ugodi in se sklep v tem obsegu razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi opr. št. I 2233/2015 z dne 4. 1. 2016 razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba za izterjavo: - zakonskih zamudnih obresti od glavnice v znesku 3.835,99 EUR (919.257,80 SIT) za čas od 1. 1. 2002 dalje in - od izvršilnih stroškov v znesku 38,56 EUR (9.241,00 SIT) od 1. 1. 2002 dalje do plačila ter postopek v tem delu ustavilo in predlog zavrnilo (I. točka izreka sklepa). V preostalem delu je ugovor zavrnilo (II. točka izreka sklepa) in sklenilo, da dolžnik sam nosi svoje stroške ugovora (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka, saj je dolžnik upnikov odgovor na ugovor prejel šele z izpodbijanim sklepom, zato na upnikove navedbe prej ni mogel odgovoriti. Prav tako dolžniku ni bila vročena priloga 1, na katero se sodišče sklicuje glede obračuna obresti, zato se do tega sploh ne more izjasniti, sklepa pa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče je glede ugovora zastaranja sledilo upniku in navedlo, da je s prvotnim predlogom za izvršbo I 670/95 (potem I 12222/95) prišlo do pretrganja zastaranja, zastaranje pa je pričelo znova teči šele po ustavitvi postopka februarja 2010. Do teh navedb upnika se dolžnik predhodno ni mogel izjasniti, zato v pritožbi navaja, da se je izvršba v tistem postopku ustavila na podlagi obvestila banke, da dolžnik na računu nima prilivov. Upnik očitno zoper sklep o ustavitvi ni vložil pritožbe, kar pomeni, da je z njegove strani prišlo do umika predloga. Zaradi tega ni mogoče šteti, da se je zastaranje pretrgalo. Dolžnik je v svojih evidencah našel tudi izpis iz poslovne knjige z dne 10. 4. 1995 na podlagi pogodbe z dne 23. 6. 1990, ki ga zaradi časovne oddaljenosti ni mogel brez svoje krivde predložiti že v ugovoru, saj tudi ni vedel, kakšne bodo upnikove navedbe. Iz izpisa izhaja, da je bil kredit nesporno zavarovan pri Zavarovalnici Triglav in da bi moral upnik to zavarovanje izkoristiti, saj je bil seznanjen, da je dolžnik ostal brez zaposlitve. Kot je dolžniku poznano, je zavarovalnica dolg po tej pogodbi tudi izplačala. Ravno tako je dolžnik našel tudi pregled terjatev, iz katerega izhaja, da je dolg znašal le 893.955,00 SIT in ne 919.257,80 SIT. Upnik je očitno od dolžnika terjal tudi protizakonite in neutemeljene obresti, ki jih je nato obrestoval. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in razveljavitev sklepa o izvršbi, podredno pa vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je delno nedovoljena, delno pa je utemeljena.

4. Po določbi tretjega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je pritožba med drugim nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Osnovna predpostavka vsake pritožbe je torej pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Ta je podan le tedaj, če gre za odločitev, ki je pritožniku v škodo, ali, povedano drugače, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo rešitev. Z izpodbijano I. točko izreka sklepa je sodišče prve stopnje ugovoru delno ugodilo glede obresti ter v tem delu sklep o izvršbi razveljavilo, postopek ustavilo in predlog zavrnilo. Taka odločitev je dolžniku v korist in ugodnejše rešitve ne more doseči oziroma svojega pravnega položaja v tem pritožbenem postopku glede tega dela odločitve ne more izboljšati, zato za pritožbo nima pravnega interesa.

5. Višje sodišče je glede na navedeno v skladu s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžnikovo pritožbo zoper I. točko izreka sklepa zavrglo kot nedovoljeno, ne da bi se v tem delu opredeljevalo do pritožbenih navedb.

6. V preostalem delu pa pritožba utemeljeno opozarja, da je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Višje sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da je eden od pomembnejših elementov pravice do izjave v postopku tudi pravica do informacije – stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker tako za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor še ne pomeni nujno očitane absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti. Vendar pa je poudariti, da mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače – nasprotniku ni treba vročiti le vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010).

7. V predmetni zadevi je iz spisa razvidno, da je sodišče odgovor na ugovor dolžniku vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi ugovora pa je v bistvenih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila dolžniku pravica do izjave v postopku nedvomno kršena. Dolžnik se je zato do v odgovoru podanih upnikovih navedb in predlaganih dokazov lahko izjavil šele s predmetno pritožbo (dovoljene pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), tudi sodišče prve stopnje pa še ni moglo odgovoriti na navedbe dolžnika, ki jih podaja v pritožbi.

8. Posledično je preuranjena tudi odločitev o stroških ugovornega postopka, sprejeta v III. točki izreka izpodbijanega sklepa.

9. Glede na ugotovljeno kršitev je višje sodišče pritožbi upnika zoper izpodbijano II. in III. točko izreka ugodilo in sklep v tem obsegu razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki se bo moralo ob ponovnem odločanju o ugovoru opredeliti še do dolžnikovih navedb in predlaganih dokazov, podanih v predmetni pritožbi.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

Datum zadnje spremembe:

22.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Ip 3367/2014
• VSL sklep II Ip 2927/2014
• VSL Sklep I Cp 1916/2021