<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep II Cp 9/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.9.2017
Evidenčna številka:VSL0080282
Datum odločbe:05.04.2017
Senat, sodnik posameznik:mag. Gordana Ristin (preds.), Barbka Močivnik Škedelj (poroč.), Barbara Žužek Javornik
Področje:DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:odstop dednega deleža - izračun nujnega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - stroški cenitve zapuščine - stroški zapuščinskega postopka - plačilo stroškov cenitve zapuščine

Jedro

Za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine ni relevantno, kateri dedič je plačal stroške za popis in cenitev zapuščine. To dejstvo je relevantno pri odločanju o skupnih stroških zapuščinskega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju v zvezi s popravnim sklepom v točki I. izreka ugotovilo obseg zapuščine. V točki II. izreka je ugotovilo, da je zapustnica napravila pisno oporoko pred pričami in da so oporočni dediči zapustničin sin S. B., ki na podlagi oporoke prejme premoženje, navedeno v točki II., ter dediči zapustničinega sina D. B., umrlega med zapuščinskim postopkom po zapustnici: M. B., N. B. in B. B., ki na podlagi oporoke prejmejo delež do 1/2 zemljiškoknjižno nevpisane garaže na naslovu K., vsak do deleža 1/3. Zaradi zahtevanega in ugotovljenega prikrajšanja nujnega dednega deleža med postopkom umrlega dediča D. B. je v točki III izreka zmanjšalo oporočna razpolaganja zapustnice tako, da se dedni delež zapustničinega sina S. B. zmanjša za 8/100, na premoženju, ki mu pripade po oporoki (točka III.). Odločilo je še, da po zmanjšanju oporočnih razpolaganj prejme dedič S. B. premoženje, ki mu pripada na podlagi oporoke in je navedeno v točki III izreka, zmanjšano za 8/100, dediči M. B., N. B. in B. B. pa premoženje, ki jim pripade na podlagi oporoke in je navedeno v točki II izreka, ter 8/100 premoženje, ki po oporoki pripade dediču S. B.

2. Prvotno pisno pomoto v drugi vrstici druge alineje zadnje točke izreka sklepa glede z oporoko podedovanega premoženja dedičev M. B., N. B. in B. B. (ko je bilo pomotoma zapisano, da je navedeno v točki III izreka namesto pravilno: v točki II izreka) je sodišče popravilo s popravnim sklepom IV D 1269/2010 z dne 9.11.2016 (redna št. 283 spisa), ki je pravnomočen.

3. Zoper sklep vlaga pritožbo dedinja M. B. Navaja, da ga izpodbija v celoti. Meni, da je sodišče napačno ugotovilo obračunsko vrednost zapuščine in iz nje v škodo nujnega dednega deleža pokojnega D. B. napačno izračunalo zmanjšanje oporočnih razpolaganj zapustnice. Od aktivne zapuščine je odštelo celotno po D. B. priglašeno terjatev do zapustnice, čeprav jo je dedič S. B. prerekal. Utemeljenost terjatve bi bilo treba preveriti v pravdi. Od aktivne zapuščine so odšteti stroški za popis in cenitev zapuščine. Plačala jih je pritožnica, razen dela, ki je bil plačan iz BPP. To je nelogično, povišan je delež S. B. Stroški pogreba niso odšteti. Logično je, da so bili plačani. D. B. je vložil seznam stroškov, ki jih je vključeval. S. B. ni zatrjeval, da bi pogreb plačal on ali da pogreb ni bil plačan. Pasivne zapuščine dejansko ni. Od aktivne zapuščine bi bilo treba odšteti stroške pogreba, stroške cenitve zapuščine pa obravnavati kot skupne stroške postopka. Napačno je odločeno o denarnih sredstvih. Niso bila predmet oporoke. Dedičem bi morala biti dodeljena na podlagi zakona. Opozarja na pisno pomoto v točki IV. Napačno je odločeno o dedičih pokojnega D. B. V zapuščinskem postopku po njem sta dediča N. B. in B. B. odstopila svoja dedna deleža materi M. B., kar bi moralo biti upoštevano tudi v tem postopku. Če njuni dedni izjavi nista upoštevni, je izpodbijani sklep nezakonit, ker ni izvršljiv: deleža 8/100 zapuščine ni mogoče razdeliti na tri enake dele v alikvotnih delih. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Ostali dediči na vročeno pritožbo niso odgovorili.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Ker je pisna pomota v zapisu izreka že odpravljena s pravnomočnim popravnim sklepom, na pritožbene navedbe v zvezi s tem ni treba odgovarjati.

7. Po ugotovitvi, da je zapustnica napravila oporoko, ki sta jo oba sinova zapustnice, poklicana k dedovanju kot zakonita in oporočna dediča, priznala za pristno in pravno veljavno, je sodišče prve stopnje pravilno izvedlo dedovanje glede celotnega ugotovljenega obsega zapuščine na podlagi oporoke. Vsebino oporoke, s katero je zapustnica zapustila eno polovico garaže sinu D. B., drugo polovico garaže, svojo polovico stanovanja ter vse premično premoženje in osebne stvari ter predmete, ki so bili v stanovanju, pa drugemu sinu S. B., med dedičema ni bila sporna. Tudi navedb, da se oporoka ne nanaša na denar, na prvi stopnji ni bilo. Pritožnica jih prvič omenja šele v pritožbi. Njeno naziranje, da bi moralo biti za denar izvedeno zakonito dedovanje, češ da zapustnica z njim ni razpolagala v oporoki, je zmotno. Denar sodi med premično premoženje. Ob dejstvu, da med dedičema niti ni bilo sporno, da je zapustnica oporočno razpolaga z vsem svojim premoženjem, ni bilo podlage za izvedbo dedovanja po zakonu.

8. Ni bilo sporno, da je dedič D. B. med zapuščinskim postopkom po zapustnici umrl. Sodišče prve stopnje je na podlagi sklepa o dedovanju po njem(1) in upoštevaje 134. člen ZD(2) pravilno ugotovilo, da je njegova dedna pravica po zapustnici prešla na njegove zakonite dediče – pritožnico in dva otroka, za vsakega do 1/3. Kot navaja tudi pritožba, sta N. B. in B. B. kot dediča po pokojnem D. B. v zapuščinskem postopku po njem svoja dedna deleža odstopila materi – tukajšnji pritožnici, da je dedovala celotno zapuščino po D. B. Taka izjava ni odpoved dediščini, po kateri šteje, da odpovedujoči sploh ni postal dedič (četrti odstavek 133. člena ZD). Gre za izjavo o sprejemu dednega dediča in o odstopu tega sodediču (drugi odstavek 136. čelna ZD). Zato navedene izjave sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati v korist pritožnice (tudi) v zapuščinskem postopku po zapustnici. Dedna pravica D. B. po njej je namreč prešla na vse njegove zakonite dediče. Iz podatkov spisa nadalje izhaja, da sta N. B. in B. B. dediščino sprejela, ne da bi jo odstopila pritožnici kot sodedinji (dedni izjavi na redni št. 182 spisa). Odločitev sodišča prve stopnje o prehodu dedne pravice D. B. na vse tri njegove zakonite dediče je torej pravilna v pravnem in dejanskem pogledu. Tudi očitane absolutne bistvene kršitve pravil po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP(3) v zvezi s 163. členom ZD ni. Ne drži, da je izrek neizvršljiv (češ da se deleža 8/100 zapuščine ne da razdeliti na tri enake dele). Vsak ulomek se matematično lahko razdeli na več delov.

9. Dedič D. B. (in nato pritožnica) je uveljavljal pravico do nujnega deleža. Zato je sodišče v skladu z 28. členom ZD ugotovilo obračunsko vrednost zapuščine, od nje izračunalo nujni delež ter zaradi ugotovljenega prikrajšanja za dopolnitev nujnega deleža posledično zmanjšalo oporočna razpolaganja, dana v korist dediča S. B. (prvi odstavek 34. čelna ZD in 35. člen ZD).

10. Ugotovljene aktivne vrednosti zapuščine, od katere se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in cenitev ter stroški za zapustnikov pogreb (tretji odstavek 28. člena ZD), pritožnica ne izpodbija. Ugovarja ugotovljeni pasivi zapuščine. Meni, da je ni, češ da je S. B. prerekal priglašene terjatve D. B., kar bi moralo sodišče preveriti v pravdi. Drži, da je bil zahtevek D. B., ki je priglasil dolgove do zapuščine, med dedičema najprej sporen. S. B. je namreč prerekal seznam plačil, ki ga je na obravnavi 30.9.2010 vložil D. B., češ da ne ve, koliko so dejanski stroški. V navedenem seznamu so bili navedeni tudi pogrebni stroški. V nadaljnjem postopku je D. B. svojo vlogo trditveno in dokazno dopolnil (vloga na redni št. 31 spisa s priloženimi računi v prilogi C3 do C7). Priglasil je terjatev za stroške doplačil domske oskrbe, stroške za obnovo kopalnice in kuhinje, od stroškov pogreba pa zgolj stroške priprave pokojnice, drugih stroškov pogreba pa ne. Trditveno in dokazno breme za pogrebne stroške je na dedičih, ki jih priglašajo. Sodišče samo jih ne ugotavlja po uradni dolžnosti. S. B. tako priglašenim in z računi dokazanim stroškom ni več nasprotoval. Razlogov za napotitev na pravdo torej ni bilo več. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, štejejo za priznana. Ob takih podatkih spisa se pritožnica na spornost terjatev ne more več sklicevati, pa tudi na nepravilno ugotovljen obseg pogrebnih stroškov ne. Sodišče prve stopnje jih je v okviru podane trditvene in dokazne podlage dedičev pravilno ugotovilo ter v priglašeni in neprerekani višini odštelo od aktivne zapuščine.

11. Od aktivne zapuščine je treba nadalje odšteti stroške za popis in cenitev zapuščine. Sodišče je upoštevalo le stroške cenitve, ki jih je v postopku plačala pritožnica (707,36 EUR + 92,65 EUR), preostale razlike v višini 58,26 EUR, ki je bila izplačana iz sredstev za brezplačno pravno pomoč, odobreno dediču S. B., pa ne. To je sicer zmotno, saj je treba za pravilno ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine od aktivne zapuščine odbiti celotne stroške cenitev, ne glede na to, kateri dedič jih je plačal. Vendar to v obravnavanem primeru na pravilnost končnega obračuna ni vplivalo. Ob upoštevanju celotnih stroškov cenitev bi obračunska vrednost zapuščine znašala 34.393,68 EUR, nujni delež D. B. 8.598,43 EUR, dopolnitev njegovega deleža v višini 4.089,43 EUR, potrebno zmanjšanje oporočnih razpolaganj pa 0,076. To še vedno ustreza ugotovljenim 8 % oziroma deležu 8/100, ki ga je izračunalo tudi sodišče prve stopnje. Upoštevaje vrednosti na strani 6 sklepa je prišlo do končnega obračuna zmanjšanja potrebnih oporočnih razpolaganj v višini 0,077 oziroma 8 %, kar je 8/100.

12. Za ugotavljanje obračunske vrednosti zapuščine ni relevantno, kdo od dedičev plača stroške cenitev zapuščine. Pritrditi je treba pritožnici, da je to dejstvo relevantno pri odločanju o skupnih stroških zapuščinskega postopka. Ker o njih sodišče prve stopnje doslej še ni odločilo, pritožnica pa jih je priglasila (redna št. 231 spisa), bo o njih odločilo v nadaljevanju postopka s posebnim sklepom po pravilih iz drugega odstavka 174. člena ZD.

13. Sprejeta odločitev je pravilna in ni obremenjena z uveljavljenimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------

Op. št. (1): ID 2970/2013 z dne 9.5.2014.

Op. št. (2): Zakon o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami.

Op. št. (3): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.


Zveza:

ZD člen 28, 28/3, 34, 34/1, 35, 133, 133/4, 134, 174, 174/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA2NzQw