VSL sklep I Cp 925/2017

Jedro

Zmoten je pritožbeni očitek, da je sodišče popolnoma prezrlo izpoved pridržane osebe. Njeno izpoved je povzelo, vendar pa ji glede na izvedensko mnenje in izpoved priče ter celoten spekter okoliščin primera ni sledilo. Tudi dejstvo, da pri prekinitvi zdravljenja ni prišlo do heteroagresije, še ne pomeni, da pridržana oseba zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom ne potrebuje.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom udeležencu A. A. omejilo prisotnost pri izvajanju dokazov (I. točka izreka). Odločilo je, da se udeleženca zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom P. še najdlje do 21. 4. 2017 (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev vlagata pritožbo pridržana oseba in njen zagovornik. Zagovornik odločitev izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Izpostavlja pogoje za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve iz prvega odstavka 39. člena Zakon o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr). Iz izpovedbe pridržane osebe izhaja, da alkohola in drog ne uživa. Uživanja drog tudi ni potrdila nobena priča v postopku. Uporabo alkohola pa je potrdila zgolj priča B. B., vendar njegove izpovedbe ni bilo mogoče preveriti oziroma potrditi z drugimi dokazi. Izpodbijani sklep ne vsebuje pojasnil glede razlogov o (ne)prepričljivosti izpovedbe pridržane osebe. Opredelitev do vprašanja verodostojnosti izpovedb je odločilno dejstvo, te opredelitve pa v izpodbijanem sklepu ni, zato ima slednji pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Ugotovitev, da pridržana oseba uživa alkohol in prepovedane droge, je zato zmotna. Tudi v zvezi z navedbami, da pridržana oseba svojcem ni hotela odpreti vrat - kljub dolgotrajnemu zvonjenju - da je verbalno grozila z ubojem mame in sestre, da je disforične razpoloženjske lege, napeta, nagnjena k pogostim prebojem kratkostičnosti in da so pri tovrstni bolezni pogosto možni agresivni preboji oziroma agresivno ravnanje, je sodišče popolnoma prezrlo izpovedbo pridržane osebe. Do odločilnih okoliščin se ni opredelilo, zato je izpodbijani sklep pomanjkljiv in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Pridržana oseba je prepričljivo izpovedala, da ni suicidna, niti homicidna in da nikomur ni grozila. Čeprav je pridržana oseba ob zadnji hospitalizaciji zdravljenje prekinila in bolnišnico zapustila, je sodišče spregledalo, da ni prišlo do heteroagresije. Nesprejemanje mnenj zdravnikov o domnevni bolezni pa ni mogoče šteti kot razlog, zaradi katerega je dopustna obravnava pod posebnim nadzorom. Zagovornik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da pridržano osebo odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pridržana oseba v laični pritožbi opozarja, da je v izpodbijanem sklepu navedenih veliko neresnic. Zanika kakršnekoli grožnje, pa tudi to, da bi jo brat našel v Z. - opito in zanemarjeno. V bolnišnico je odšla prostovoljno, tam pa so napačno razumeli njeno vedenje in zaradi tega je prišlo do fizične oviranosti in napačne ocene s strani medicinskega osebja. Poudarja, da se z zadržanjem na oddelku pod posebnim nadzorom ne strinja.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in v pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave RS). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr. Na podlagi citirane določbe je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, navedenih vzrokov ter ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

6. V obravnavani zadevi so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr. Pridržana oseba se zdravi zaradi dolgoletne duševne bolezni - paranoidne shizofrenije z duševnimi in vedenjskimi motnjami zaradi uživanja alkohola in prepovedanih substanc. Na oddelek je sprejeta že osemnajstič, razlog pa je v poslabšanju osnovne bolezni. Ob sprejemu je bila oseba mutacistična in zaradi nepredvidljivega vedenja ter nevarnosti heteroagresije tudi fizično ovirana, pri njej pa ni bilo mogoče izključiti prisotnosti psihoproduktivne simptomatike. Pred hospitalizacijo so bile izrečene resne grožnje domačim, potrebna je bila intervencija policistov in medicinskega osebja.

7. Izvedenec opozarja, da odklanjanje zdravljenja ni izraz zavestne in razumske odločitve, pač pa posledica dolgoletne duševne bolezni, ki je ponovno v fazi poslabšanja in zaradi katere pridržana oseba ni sposobna oceniti oziroma razumeti svojega duševnega stanja ter potrebe po zdravljenju. Pridržano osebo je ocenil kot čustveno hladno in odmaknjeno ter poudaril, da je treba heteroanamnestične podatke o grožnjah s homicidom, ki jih pridržana oseba sicer zanika oziroma racionalizira, glede ne njeno zdravstveno stanje, vzeti resno. Pri taki vrsti bolezni so pogosto možni agresivni preboji oziroma agresivno ravnanje pacienta. V takem stanju pacient, kot ugotavlja izvedenec, huje ogroža zdravje oziroma celo življenje drugih. Do svojega stanja je pridržana oseba povsem nekritična, saj zatrjuje, da ni bolna in zdravljenja ne rabi, zato je tudi preklicala soglasje k zdravljenju, pa čeprav gre za že osemnajsto hospitalizacijo.

8. Pritožnika odločitve iz I. točke izreka o omejitvi prisotnosti pri izvajanju dokazov konkretizirano ne izpodbijata, zato se pritožbeno sodišče do navedenega ni opredeljevalo. Pritrditi je prvemu sodišču, ki je podlago za svojo odločitev našlo v določbah 47. člena ZDZdr.

9. Prepričljivo je argumentirana tudi odločitev prvega sodišča, da se A. A. zadrži na zdravljenju najdalj do 21. 4. 2017. Pritožbeni očitki zagovornika in pridržane osebe so v celoti neutemeljeni. A. A. ni bil pridržan zgolj zaradi uživanja alkohola in prepovedanih drog, marveč zaradi ponovnega poslabšanja osnovne bolezni - paranoidne shizofrenije, pri čemer pa je sodišče prepričljivo pojasnilo, da njegovo odklanjanje zdravljenja ni izraz zavestne in razumske odločitve, pač pa posledica dolgoletne duševne bolezni, ki je ponovno v fazi poslabšanja. Ni potrebe, da bi se v takšnih situacijah prvo sodišče obširneje opredeljevalo do vprašanja verodostojnosti izpovedbe pridržane osebe. Njena verodostojnost je v tesni povezanosti z njeno dolgoletno duševno boleznijo - paranoidno shizofrenijo in z njo povezano simptomatiko. V tej povezavi je bistveno predvsem mnenje izvedenca, ki pri pridržani osebi ugotavlja nekritičnost ter odsotnost zavestne in razumske odločitve pri odklanjanju zdravljenja. Glede na stanje, kakršno je pri pridržani osebi ugotovil izvedenec, sodišče ni imelo razloga, da priči B. B. ne bi sledilo. Poleg tega je tudi izvedenec v svojem izvidu in mnenju opozoril, da medicinska dokumentacija izkazuje dolgoletno simptomatiko prisotnosti duševne bolezni ter duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola ter prepovedanih substanc. Tako je zmoten pritožbeni očitek, da sta glede alkohola in prepovedanih substanc na razpolago le dva nasprotujoča dokaza - izpoved pridržane osebe in priče B. B.

10. Zmoten je pritožbeni očitek, da je sodišče popolnoma prezrlo izpoved pridržane osebe. Njeno izpoved je povzelo, vendar pa ji glede na izvedensko mnenje in izpoved priče B. B. ter celoten spekter okoliščin primera ni sledilo. Tudi dejstvo, da pri prekinitvi zdravljenja ni prišlo do heteroagresije, še ne pomeni, da pridržana oseba zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom ne potrebuje. Izvedenec je prepričljivo pojasnil, da milejše oblike zdravljenja zahtevajo odgovorno sodelovanje, ki pa ga pridržana oseba v tem trenutku zaradi neuvida v svojo bolezen ni zmožna.

11. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, prvo sodišče pa tudi ni zagrešilo uradoma upoštevnih kršitev postopka, zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

12. O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, saj glede na določilo 51. člena ZDZdr to niso stroški, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). O njih bo zato odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

Datum zadnje spremembe:

22.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 185/2020
• VSL sklep I Cp 926/2017
• VSL Sklep I Cp 1667/2018