VSL sklep II Cp 294/2017

Jedro

Odškodnine za razlaščena zemljišča ni mogoče odmeriti po kriterijih za stavbna zemljišča, saj so pred izdajo prostorskega akta, sprejetega zaradi gradnje infrastrukture – razširitve pokopališča, predstavljala kmetijska zemljišča.

Zamudne obresti so pravilno dosojene od pravnomočnosti odločbe o razlastitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za nepremičnine parc. št. 1015/1, 1015/3 in 1016/1, vse k. o. X, ki so bile na podlagi pravnomočne in dokončne odločbe Upravne enote razlaščene pravni prednici nasprotnega udeleženca, odmerilo odškodnino v višini 14.249,30 EUR in jo naložilo v plačilo predlagateljici z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2011 do plačila. Predlagateljica je dolžna nasprotnemu udeležencu plačati tudi stroške nepravdnega postopka v višini 565,23 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica. Ne strinja se z ocenjeno vrednostjo zemljišča ter meni, da se sodišče ne bi smelo ozirati na njeno predhodno ponudbo. Ta je bila dana, da bi se izognili postopkom za določitev odškodnine. Nobena od izvedenk ni uporabila metode primerljivih tržnih cen, ki bi bila bistveno manj ugodna za nasprotnega udeleženca. Uporabljene metode niso priznane kot uradno veljavne, kar bi sodišče moralo ustrezno oceniti. Izvedenka M. P. M. ni imela realnih predstav o uporabni ter tržni vrednosti primerljivih kmetijskih zemljišč na območju Občine A., za razliko od sodne cenilke M. Z., ki so ji krajevne razmere znane. Država za primerljiva kmetijska zemljišča na območju B. in A. ponuja od 0,5 do 0,7 EUR za m2. Sodišče je ravnalo napačno, ko se je oprlo zgolj na cenitev M. P. M., ne pa na cenitev sodne cenilke M. Z. Predlagateljica se ne strinja z dosojenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, saj je bila cena zemljišča določena šele z izpodbijano odločbo in ne leta 2011. Ker je ponudila odškodnino za zemljišče v višini 11,17 EUR/ m2, ki jo je nasprotni udeleženec odklonil, ni v zamudi s plačilom celotnega zneska.

3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in prerekal podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Razlastitev predstavlja hud poseg v lastninsko pravico kot eno temeljnih človekovih pravic. Ustava RS v 69. členu določa, da se lastninska pravica na nepremičnini lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini, pod pogoji, ki jih določa zakon. Za obravnavani primer način odmere odškodnine ureja ZureP-1 v 105. členu, ki ga je sodišče prve stopnje kot podlago ustrezno uporabilo.

6. V pritožbenem postopku med udeleženci ni več sporno, da odškodnine za razlaščena zemljišča ni mogoče odmeriti po kriterijih za stavbna zemljišča, saj so pred izdajo prostorskega akta, sprejetega zaradi gradnje infrastrukture – razširitve pokopališča, predstavljala kmetijska zemljišča. Za določitev njihove vrednosti je sodišče postavilo dve sodni izvedenki cenilki kmetijske stroke. Izvedenka M. Z. je kot primerno ceno za določitev odškodnine za razlaščena zemljišča nasprotnega udeleženca določila vrednost 8,79 EUR po m2, izvedenka M. P. M. pa ceno 14,69 EUR po m2. Predlagateljica v roku, ki ji ga je določilo sodišče, pripomb na višjo cenitev ni podala, prav tako teh ni konkretizirano navedla na naroku 23. 9. 2015. Da bi sodišče ugotovilo, zakaj se cenitvi obeh izvedenk glede vrednosti razlaščenega zemljišča bistveno razlikujeta, jih je na naroku 28. 10. 2015 zaslišalo, pri čemer je ugotovilo, da je izvedenka M. P. upoštevala novejšo metodologijo (po bonitetnih razredih) in dejstvo, da je cena kmetijskega zemljišča, ob upoštevanju, da je na njem predvidena gradnja, večja. Tudi na ta pojasnila izvedenke glede višje cenitve predlagateljica pripomb ni imela. Zato v pritožbi izpostavljeni ugovori glede neprimerne metode določitve odškodnine in nepoznavanja krajevnih razmer omenjene izvedenke predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Glede na naravo razlastitvenega ukrepa, s katerim država oblastno posega v zasebno lastnino posameznika, pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, ki se je pri določitvi odškodnine oprlo na za nasprotnega udeleženca ugodnejše izvedeniško mnenje. Drži sicer pritožbeni očitek, da pred nepravdnim postopkom ponujena odškodnina ne sme vplivati na sodno določitev odškodnine, vendar je sodišče kot indic ustrezno upoštevalo, da je bila tudi ta odškodnina določena na podlagi cenitve pred postopkom angažiranega cenilca kmetijske stroke G. ter je bila višja od tiste, ki jo je kot primerno za odmero odškodnine določila izvedenka M. Z. Argumentov, zakaj bi sodišče kot bolj strokovno in tehtnejše upoštevalo izvedeniško mnenje izvedenke M. Z., tudi pritožbeno sodišče ne vidi.

8. Sodišče prve stopnje je zamudne obresti pravilno dosodilo od pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, kar je skladno z ustaljeno sodno prakso, ki se je oblikovala po odločbah VS RS II Ips 15/2011 in II Ips 79/2011. Ker predlagateljica na račun odškodnine ni poravnala niti zneska, ki ga je sama ocenila kot primernega, je v zamudi s plačilom celotne terjatve in so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Datum zadnje spremembe:

22.05.2017

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 79/2011
• VSL sklep II Cp 3360/2014
• VSL sklep II Cp 831/2012