VSL sodba VI Kp 25835/2016

Jedro

Razsežnost in trajanje proizvodnje konoplje v domači hiši, hramba z namenom prodaje 11 kg zaseženih vršičkov posušene konoplje, gojenje 16 sadik konoplje rastline ob hiši, kljub dosedanji nekaznovanosti in skrbi za mamo in sestro z zdravstvenimi težavami, nedvomno narekuje izrek zaporne kazni s prestajanjem v zavodu za prestajanje kazni zapora.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obtoženemu A. A. izrečena kazen 1 (eno) leto in 9 (devet) mesecev zapora izvrši v Zavodu za prestajanje kazni zapora.

V ostalem delu se pritožba okrožne državne tožilke zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtoženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Izreklo mu je kazen eno leto in devet mesecev zapora. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 je obtožencu v izrečeno kazen zapora vštelo čas prestan v pridržanju in priporu od 27. 6. 2016 od 6.10 ure do dne 9. 11. 2016. Po sedmem odstavku 86. člena KZ-1 je odločilo, da se preostanek neprestane kazni zapora v trajanju 500 dni izvrši tako, da obtoženec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let po izvršljivosti sodbe delo v splošno korist, ki se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela, to je s 1000 urami dela v splošno korist. Po petem odstavku 186. člena KZ-1 je obtožencu odvzelo zaseženo drogo in sredstva za njihovo izdelovanje oz. proizvodnjo, našteta v izreku izpodbijane sodbe. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obtoženca oprostila plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebnih izdatkov in nagrade zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti.

2. Zoper sodbo se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi kršitve kazenskega zakona ter odločbe o kazenski sankciji. Predlagala je, naj višje sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtožencu izreče kazen dve leti zapora, brez alternativnega načina izvršitve kazni.

3. Na pritožbo je odgovoril obtoženčev zagovornik in predlagal zavrnitev pritožbe ter potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožbeno sodišče je o seji obvestilo vse stranke in zagovornika, ker je slednji v odgovoru na pritožbo zahteval, da se njega in obtoženca obvesti o seji senata. Seja pritožbenega senata je bila opravljena v navzočnosti obtoženca in njegovega zagovornika ter v nenavzočnosti pravilno obveščene okrožne državne tožilke, kar ni bilo ovira, da se seja opravi (prvi in četrti odstavek 378. člena ZKP).

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Po preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti po prvem odstavku 383. člena ZKP in v okviru pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podane materialne in procesne kršitve, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Ocenilo je, da je bila obtožencu izrečena pravična kazenska sankcija, v ustrezni višini in da je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje za zvišanje kazni za tri mesece, to je na dve leti zapora.

7. Okrožna državna tožilka v pritožbi utemeljuje predlog za zvišanje kazni na dve leti zapora z navedbami, da so v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljene in ocenjene olajševalne okoliščine na strani obtoženca že prišle do izraza v izrečeni zaporni kazni eno leto in devet mesecev zapora, ki je blizu predpisanega minimuma kazni za očitano kaznivo dejanje. Iz razlogov sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje kot olajševalne okoliščine upoštevalo dosedanjo obtoženčevo neobsojenost in priznanje krivde.

8. Okrožna država tožilka zatrjuje, da je sodišče v premajhni meri upoštevalo obteževalne okoliščine in sicer težo kaznivega dejanja, s katerim je človekovo zdravje ogroženo, predpisano zaporno kazen, vrednost zasežene droge, ki bi na trgu znašala približno 40.000,00 EUR oz. v primeru prodaje manjših količin celo 60.000,00 EUR, da je obtoženec v šestih podstrešnih prostorih hiše, kjer je prebival, imel urejen laboratorij za hidroponično gojenje konoplje rastline, v katerega je investiral relativno veliko denarja glede na nezaposlenost, zaseženo mu je bilo več kot 10 kg posušenih rastlinskih vršičkov konoplje. Zaključuje, da je obtoženec z namenom zaslužka gojil prepovedano substanco, s katero bi bilo nedvomno ogroženo zdravje ljudi, in iz teh razlogov se okrožna državna tožilka tudi zavzema za zvišanje izrečene kazni na dve leti zapora in za izvršitev kazni zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora, torej brez alternativnega načina izvršitve kazni z delom v splošno korist.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo težo kaznivega dejanja, način in okoliščine storitve, obtoženčevo krivdo ter ugotovljene olajševalne in obteževalne okoliščine, ki jih izpostavlja tudi tožilka v pritožbi. Sodišče prve stopnje ni prezrlo velike količine zasežene droge, ki jo je obtoženec hranil z namenom prodaje, in tudi ne, da se s tem kaznivim dejanje ogroža zdravje uživalcev in potencialnih uživalcev. Upoštevalo je, da je obtoženec kaznivo dejanje izvršil v dveh alternativno naštetih izvršitvenih oblikah, tako z neupravičeno proizvodnjo droge in hrambo z namenom prodaje, pa tudi, da je konopljo gojil tudi izven hiše. Ustrezno je ovrednotilo količino že pridelane in hranjene posušene konoplje, pa tudi način proizvodnje, saj je drogo gojil v prirejenih prostorih s pomočjo tehnične opreme, v katero je investiral, kar vse kaže, da je nedvomno zasledoval zaslužek od prodaje droge. Izrečeno kazensko sankcijo pritožbeno sodišče ob skrbnem tehtanju vseh za odmero pomembnih okoliščin, teže kaznivega dejanja in načina storitve ter obtoženčeve krivde, tudi ob upoštevanju obtoženčevih osebnih in premoženjskih razmer ter izražene skrbi za mamo in sestro, ki imata obe zdravstvene težave, ocenjuje kot pravično in primerno in je zato ni zvišalo in v tem delu ni ugodilo pritožbe okrožne državne tožilke.

10. Se pa pridružuje pritožbeno sodišče oceni okrožne državne tožilke, da v obravnavanem primeru ni podlage za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist. Tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje dalo prevelik poudarek osebnim okoliščinam na strani obtoženca, torej da je kaznivo dejanje obžaloval, ter da je izrazil namen skrbeti za mamo in sestro ter hišo ter postati dober in koristen član družbe. Obtoženec je že do sedaj skrbel za mamo in sestro, pa ga kljub njunim zdravstvenim težavam to ni odvrnilo od izvršitve kaznivega dejanja, pri čemer pritožbeno sodišče izpostavlja obdobje proizvodnje konoplje, od junija 2015 do 27. 6. 2016, dobro opremljen prostor za hidroponično gojenje rastline konoplje ter izredno veliko količino skoraj 11 kg posušenih vršičkov konoplje in tudi še gojenje 16 sadik konoplje rastline za hišo v rastlinjaku in neposredni okolici. Iz teh okoliščin okrožna državna tožilka utemeljeno zaključuje, da je obtoženca očitno bolj motiviral zaslužek kot pa skrb za mamo in sestro. Obžalovanje se je ustrezno odrazilo že pri odmeri kazni zapora, vendar pa v izpodbijani sodbi izpostavljene družinske in nasploh življenjske razmere obtoženca ter njegovo obžalovanje in priznanje krivde ni moglo pretehtati pri presoji načina izvršitve kazni zapora, ne da bi se upoštevala tudi teža obravnavanega kaznivega dejanja, storjenega v dveh izvršitvenih oblikah.

11. Zagovornik v odgovoru na pritožbo izpostavlja obtoženčevo obžalovanje storjenega kaznivega dejanja, njegovo nekaznovanost, namen poskusiti zdraviti sestro s konopljinim oljem. Vendar pri tem zagovornik spregleda, da je obtoženec še v fazi preiskave v zvezi s sestrino duševno boleznijo, shizofrenijo, povedal, da če bi sestra hotela, bi konopljino olje tudi njej ponudil. Do poskusa zdravljenja sestre s konopljinim oljem sploh še ni prišlo, poleg tega je konoplja škodljiva za bolnike s tovrstno duševno boleznijo. Bistvo obtoženčevega zagovora, na katerega se sklicuje tudi zagovornik v odgovoru na pritožbo, je bilo, da je želel s konopljinim oljem, ki bi ga pridelal, ozdraviti bolnega psa, ki je medtem po podatkih spisa že poginil. Zagovornik izpostavlja obtoženčevo vztrajnost pri izvršitvi tega kaznivega dejanja, ko omenja prvi neuspeli poskus proizvodnje tako velike količine konoplje, ter uspešen drugi poskus, vendar ne upošteva, da ta vztrajnost pri neupravičeni proizvodnji konoplje obtožencu ne more biti v prid. Z navedbami, da pri obtožencu ni bilo nobene aktivnosti, da pridelano konopljo proda, se pritožbeno sodišče ne strinja, ker je obtoženec priznal krivdo po obtožbi, torej da je z namenom prodaje hranil izredno veliko količino posušene konoplje rastline in da tudi še 16 gojenih sadik konoplje rastline kaže na namen nadaljnje prodaje. Iz količine zasežene droge in gojenih rastlin je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo na namen prodaje, zato so drugačne pritožbene trditve neutemeljene.

12. Pritožbenega sodišča ne prepričajo niti povsem nekonkretizirane navedbe zagovornika o različni sodni praksi pri tovrstnih kaznivih dejanjih. Se pa strinja z zagovornikom, da je potrebno presojati vsak konkreten primer posebej. To je storilo tudi pritožbeno sodišče, ko je presojalo odločitev sodišča prve stopnje o načinu izvršitve izrečene kazni zapora, razloge sodbe, pritožbene navedbe tožilke in težo konkretnega kaznivega dejanja, krivdo obtoženca in okoliščine storitve ter vse v tej sodbi izpostavljene obteževalne in olajševalne okoliščine, vse tudi z vidika namena kazni za obtoženca.

13. Pritožbeno sodišče se strinja z zagovornikom, da je dosedanji odvzem prostosti štiri mesece in 13 dni na obtoženca verjetno vplival, da je razmislil o svojem ravnanju in se odločil, da česa takega ne bo počel nikoli več, vendar pa zgolj kesanje in obžalovanje ter priznanje krivde ocenjevano ločeno od same teže kaznivega dejanja in njegovih razsežnosti tako glede časovnega trajanja proizvodnje kot glede količine, ki jo je hranil z namenom prodaje, ni najbolj ustrezno. Državna tožilka utemeljeno izpostavlja vrednost zasežene droge na črnem trgu, ki je izredno velika, pa tudi samo dejstvo, da je bilo kar šest podstrešnih prostorov hiše, v kateri prebivata poleg obtoženca še njegova mati in sestra, prirejenih in opremljenih z vsemi ustreznimi napravi in pripomočki ter sredstvi, ki so ustvarjali pogoje za rast rastlin v umetno ustvarjenih pogojih. Pri tem je bil očitno zelo uspešen glede na zaseženo količino konopljinih vršičkov, ki je dosegala skoraj 11 kg, kar je izredno velika količina.

14. Zdravstvene težave obtoženčeve mame in sestre so se odrazile v višini izrečene kazni zapora, vendar pa skrb za svojce in za hišo ne more biti ključna pri presoji, ali je s sodbo sodišča prve stopnje določen alternativni način izvršitve kazni zapora smotrn in upravičen. Zaradi tako velike in dobro organizirane ter uspešne proizvodnje konoplje ter zaradi izredno velike količine že posušene konoplje rastline ter gojenja še dodatnih sadik konoplje izven hiše ter tudi ob upoštevanju obdobja proizvodnje konoplje pritožbeno sodišče ocenjuje, da vse to ne opravičuje alternativnega načina izvršitve kazni zapora. Zdravstvene težave obtoženčevih svojcev niso okoliščina, ki bi pretehtala pri odločitvi o načinu izvršitve kazni zapora. Pritožbeno sodišče se strinja z okrožno državno tožilko, da je potrebno, da obtoženec izrečeno kazen zapora prestane v Zavodu za prestajanje kazni zapora. Zato je sodišče druge stopnje v tem delu ugodilo pritožbi državne tožilke ter izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je določilo, da se izrečena kazen v višini enega leta in devet mesecev zapora izvrši v Zavodu za prestajanje kazni zapora.

15. Po vsem navedenem je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi državne tožilke in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

22.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba I Ips 46221/2019
• VSL Sklep I Kp 22905/2015
• VSL Sklep I Kp 13452/2017