VSL sklep Cst 3/2017

Jedro

Ovira za odpust je podana, če je podana domnevna baza iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki pa v tem primeru ni podana. Po citirani določbi namreč obstoji ovira za odpust obveznosti, če je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov in to presega znesek 4.000,00 EUR. Upnik v tem primeru ne zatrjuje, da bi bil odmerjen davek ali naloženo plačilo prispevkov v znesku 4.000,00 EUR, zatrjuje le, da je bilo dolžniku v štirih prekrškovnih postopkih (zaradi neizpolnitve davčnih obveznosti) naloženo plačilo globe v skupnem znesku 5.600,00 EUR. Globa ni dajatev (davek ali prispevek) iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je 10. 10. 2016 vložila upnica Republika Slovenija, zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru proti odpustu obveznosti Republike Slovenije, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava (na podlagi izdanih plačilnih nalogov ni mogoče zavrniti predloga za odpust obveznosti) in kršitev pravil postopka (ugovor je vložen po šestih mesecih od začetka postopku odpusta obveznosti).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik je ugovor proti odpustu obveznosti utemeljil s štirimi izdanimi plačilnimi nalogi, izdanimi v postopkih o prekrških, s katerimi so bile dolžniku v obdobju od 17. 12. 2013 do 5. 3. 2015 štirikrat izrečene globe v skupnem znesku 5.600,00 EUR. Plačilni nalogi so bili izdani zaradi prekrškov, ki jih je dolžnik storil, ker je opustil dolžno nadzorstvo in ni predložil obračunov davka na dodano vrednost v zakonsko določenem roku, ni predložil davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka za dejavnosti in ni predložil obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike v zakonskem roku. Upnik je navedel, da je na podlagi četrtega odstavka 3. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) treba šteti, da so obresti, stroški postopka, denarne kazni in globe, ki jih odmeri finančni organ, pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena. V drugem odstavku 3. člena ZDavP-2 določa, da se za davek šteje vsak denarni prihodek državnega proračuna, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju. Temu dejanskemu stanju in pravni argumentaciji je sodišče prve stopnje v celoti sledilo in izdalo sedaj izpodbijani sklep.

5. Podan je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker ni podan zakonski dejanski stan domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

6. Ta določa, da velja (če se ne dokaže drugače), da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti in odpust obveznosti ni dovoljen (glej tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP), če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR.

7. Ovira za odpust je podana, če je podana domnevna baza iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki pa v tem primeru ni podana. Po citirani določbi namreč obstoji ovira za odpust obveznosti, če je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov in to presega znesek 4.000,00 EUR. Upnik v tem primeru ne zatrjuje, da bi bil odmerjen davek ali naloženo plačilo prispevkov v znesku 4.000,00 EUR, zatrjuje le, da je bilo dolžniku v štirih prekrškovnih postopkih (zaradi neizpolnitve davčnih obveznosti) naloženo plačilo globe v skupnem znesku 5.600,00 EUR. Globa ni dajatev (davek ali prispevek) iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

8. Resnično je v 3. členu ZDavP-2 določeno, da so obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe ter stroški postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena (glej četrti odstavek). To pa je vsak denarni prihodek državnega proračuna, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju (glej drugi odstavek). Vendar je treba pri razlagi teh določb, zlasti v povezavi z ZFPPIPP, upoštevati, kaj urejajo oziroma kaj ureja zakon, v katerega so umeščene. Iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 1. člena ZDavP-2 izhaja, da zakon ureja obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov (to je pobiranje davkov) in pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek, državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov. Določbe 3. člena urejajo pobiranje davkov, kot to izhaja iz naslova člena. Odpust obveznosti ureja ZFPPIPP in ne ZDavP-2.

9. Višje sodišče je že večkrat judiciralo in poudarilo, da je za potrebe obstoja ugovornih razlogov treba termin davki (po noveli ZFPPIPP-G pa tudi prispevki) razlagati ozko, to je tako, da sem spadajo le davki. Navedlo je, da davki in prispevki niso istovrstna terjatev (glej Cst 117/2016 z dne 1. 3. 2016 in Cst 105/2014 z dne 11. 3. 2014). Enako mora veljati za globe. Kaj je globa, določa Zakon o prekrških (ZP-1) in ne ZDavP-2, še manj ZFPPIPP. Globa je sankcija za prekršek (glej prvo alinejo drugega odstavka 4. člena ZP-1). Po določbi tretjega odstavka 4. člena ZP-1 se globa predpiše in izreče kot glavna sankcija v prekrškovnem postopku. ZFPPIPP v več določbah loči med davki, prispevki in globami, zato teh dajatev v okviru tega zakona ni mogoče uporabljati kot sinonim za davek (primerjaj na primer 21. člen ZFPPIPP, ki govori o prednostnih terjatvah, zlasti 6. točko prvega odstavka, in 408. člen ZFPPIPP, zlasti 3. točko drugega odstavka, ki izjemo od odpusta obveznosti izrecno določa le za globe ali odvzem premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku).

10. Sodišče prve stopnje se v podkrepitev svoje odločitve sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani Cst 461/2015, v kateri je višje sodišče resnično zavzelo stališče, kot ga je tudi sodišče prve stopnje v tej zadevi, vendar ne gre spregledati, da gre za razloge obiter dictum, višje sodišče pa je pritožbo (istega) upnika zavrnilo (iz drugih razlogov) in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti. Višje sodišče po pregledu sodne prakse še dodaja, da se o tem vprašanju sodna praksa še ni razvila, kaj šele ustalila.

11. Višje sodišče je na podlagi pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor proti odpustu obveznosti zavrnilo. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

03.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 559/2018
• VSL sklep Cst 270/2017
• VSL sklep Cst 655/2015