VSL sklep I Cp 3019/2016

Jedro

Predlagateljica je izkazala večji interes na stanovanjski hiši.

Izrek

I. Pritožba nasprotne udeleženke se zavrne, pritožbi predlagateljice pa se ugodi in se sklep v izpodbijani 6. točki izreka tako spremeni, da se znesek 615,05 EUR nadomesti z zneskom 489,52 EUR, sicer se v nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim sklepom z 19. 10. 2016 razdelilo solastno premoženje udeleženk postopka, tako da postane predlagateljica lastnica nepremičnin s parc. št.: *143/2, 1838/4 in 1841/0, vse k. o. X, do celote, nasprotna udeleženka pa pridobi v last in posest nepremičnine parc. št.: 1838/3, 1826/1, 1826/2, 1847/0, 1839/1 in 1835/4, vse k. o. X, do celote. Pri parceli 1838/3 je sodišče vknjižilo v korist vsakokratnega lastnika parcel *143/2 in 1838/4, vse k. o. X, služnostno pravico dostopa do elektro omarice, ki se nahaja na parceli 1838/3, k. o. X. Nasprotni udeleženki je naložilo, da je dolžna predlagateljici izplačati znesek 160,15 EUR na račun njenega solastniškega deleža v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa in za poplačilo tega zneska dovolilo vpis zakonite zastavne pravice v korist predlagateljice na nepremičninah nasprotne udeleženke. Sodišče je tudi soglašalo z umikom predloga za parcelo 1839/2, k. o.X, za celotni postopek pa je predlagateljici naložilo povračilo dela skupnih stroškov nasprotne udeleženke v višini 615,05 EUR.

2. Zoper sklep vlagata pritožbo obe udeleženki.

3. Nasprotna udeleženka sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Kot bistveno navaja, da je sodišče napačno tolmačilo kriterij upravičenega interesa, na katerega je oprlo odločitev o razdelitvi nepremičnin. Napačen je zaključek, da predlagateljica nima urejenega stanovanjskega vprašanja, saj je sodišče spregledalo, da predlagateljica živi v stanovanju, ki ga je sama podarila svoji hčerki. To stanovanje bi namreč lahko odkupila po subvencionirani ceni sama. Ne drži tudi, da predlagateljica živi v trosobnem stanovanju skupaj s hčerko in hčerkinim partnerjem ter vnukom, saj po podatkih nasprotne udeleženke v stanovanju bivajo zgolj predlagateljica, njena hči in vnuk. Če ima predlagateljica tako velike stanovanjske potrebe, bi se lahko že pred časom preselila v stanovanjsko hišo, ki je predmet tega postopka. Ugotovitev, da je predlagateljica pretežno plačevala stroške spornih nepremičnin, temelji le na domnevi sodišča. Ne drži, da bo predlagateljica lahko rešila stanovanjski problem, saj je stara 76 let in v hiši ne bo mogla živeti. Prav tako je napačno stališče, da je zemljišče okoli stanovanjske hiše koristila le predlagateljica s svojo družino, saj si je nasprotna udeleženka urejala majhen del zemljišča ob skednju. Prav zaradi dogovora s predlagateljico, da si bo nasprotna udeleženka zgradila prizidek, je naročila izdelavo projektne dokumentacije. Za pokojnega očeta je skrbela tudi nasprotna udeleženka in je pri njej živel 7 mesecev. Ni jasno, zakaj sodišče ni upoštevalo stroškov odstranitve objekta, saj je ves material potrebno odpeljati. Sodišče je pri predlagateljici napačno upoštevalo velikost stavbnega zemljišča in kmetijskega zemljišča, ko je navedlo, da je stavbnega zemljišča 568 m2, pravilna izmera je 784 m2. Za 216 m2 je manj kmetijskega zemljišča. Nasprotni udeleženki je sodišče na naroku 5. 7. 2016 odvzelo besedo in s tem kršilo njeno pravico do izjave.

4. Predlagateljica vlaga pritožbo zoper 6. točko izreka sklepa glede odločitve o povrnitvi skupnih stroškov postopka. Navaja, da je sodišče ob poračunavanju upoštevalo, da sta izvedeniški mnenji izvedenca geodetske stroke po sklepih z 28. 10. 2011 in 18. 1. 2012 bremenili izključno nasprotno udeleženko, izvedeniško mnenje izvedenca geodetske stroke po sklepu z 9. 7. 2014 pa izključno predlagateljico, kar ne drži. Vsa tri mnenja so bremenila obe stranki, vsako do polovice. Ob upoštevanju navedenih sklepov so predlagateljico bremenili skupni stroški v višini 2.752,78 EUR, nasprotno udeleženko pa v višini 3.731,82 EUR. Upoštevajoč celotne skupne stroške v višini 6.484,60 EUR je predlagateljica dolžna nasprotni udeleženki plačati 489,52 EUR skupnih stroškov.

5. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo nasprotne udeleženke in prerekala podane pritožbene navedbe.

6. Pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena, pritožba predlagateljica pa je utemeljena.

7. Drugi odstavek 70. člena SPZ kot bistveni kriterij za način delitve stvari v solastnini v naravi določa upravičen interes solastnika za posamezni del solastne stvari. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje, ob tem, da nobena od udeleženk postopka ne živi v stanovanjski hiši na parc. št. *143/2 k. o. X, ocenilo, da je večji upravičen interes za dodelitev te nepremičnine izkazala predlagateljica. Kot ključno je upoštevalo, da živi v stanovanju hčerke, skupaj z vnukinjo in hčerkinim partnerjem, ter nima rešenega stanovanjskega problema, medtem ko je nasprotna udeleženka solastnica dvoetažne hiše, v kateri poleg nje in njenega moža živi še sinova petčlanska družina. Upoštevalo je tudi, da je predlagateljica bolj skrbela za vzdrževanje stanovanjske hiše, saj je zanjo krila pretežni del stroškov, urejala vrt in uporabljala zemljišče okoli hiše. Pritožbeno sodišče (kot je že pojasnilo v sklepu I Cp 3481/2009) v celoti soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje, podrobno obrazloženimi v 8. do 10. točki sklepa, da je predlagateljica izkazala večji interes na stanovanjski hiši in parceli *143/2, k. o. X. Nasprotne pritožbene navedbe tega zaključka ne morejo omajati. Zgolj dejstvo, da predlagateljica po uveljavitvi Stanovanjskega zakona ni sama odkupila stanovanja, ne spremeni zaključka, da v času izdaje sklepa njen stanovanjski problem ni rešen. Nerelevantno je tudi, ali z njo v trisobnem stanovanju živijo dve ali tri osebe, v vsakem primeru so njene stanovanjske razmere bistveno slabše od razmer nasprotne udeleženke kot solastnice dvoetažne stanovanjske hiše. Pritožnica tudi ne zatrjuje okoliščin, ki bi izkazovale njen večji upravičen interes, torej ne pove, zakaj bi bila sama bolj upravičena do stanovanjske hiše, kar bi v postopku morala izkazovati, temveč napada le ugotovitve sodišča glede interesa predlagateljice, pri tem pa je neuspešna. Do špekulativnih trditev pritožnice, da je predlagateljica prestara, da bi bivala v sporni nepremičnini, oziroma da bi tam že živela, če bi to potrebovala, se pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo, saj z njimi nasprotna udeleženka kaže zgolj svoj konflikten odnos do predlagateljice, z ničemer pa ne izpodbija ugotovljenega upravičenega interesa. Prav tako dejstvo, da je nasprotna udeleženka urejala majhen del zemljišča ob skednju, ne vpliva na ugotovitev sodišča, da je v pretežnem delu zemljišče okoli stanovanjske hiše uporabljala predlagateljica s svojo družino, pri čemer je izkazala večji interes tudi za parcelo v velikosti 309 m2, na kateri stanovanjska hiša stoji (*143/2, k. o. X).

8. V tem postopku je nerelevantno, katera od udeleženk je bolj skrbela za pokojnega očeta A. A.

9. Nasprotna udeleženka je v postopku spreminjala trditve glede uporabe gospodarskega poslopja, tudi ko se je to zrušilo, je trdila, da je zanjo koristno, saj v njem shranjuje določeno orodje in ima torej neko vrednost. Sodišče prve stopnje zato pravilno ničelne vrednosti tega objekta ni zmanjšalo še za stroške rušenja in čiščenja materiala.

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek napačne cenitve parcele 1838/4, k. o. X, zaradi premajhne izmere stavbnega zemljišča za 216 m2. Sodišče se je pri odločitvi, kolikšen del omenjene parcele predstavlja stavbno, kolikšen del pa kmetijsko zemljišče, oprlo na ugotovitve izvedenca geodetske stroke I. I. (prim. stran 449 spisa).(1) Sodišče je nadalje pravilno upoštevalo, da je del stavbnega zemljišča obremenjen s služnostno pravico poti za hojo in vožnjo ter ta del (75 m2) ocenilo po 9,05 EUR na m2, ostali del stavbnega zemljišča v izmeri 568 m2 pa je ocenilo po 12,92 EUR na m2, skladno z oceno izvedenca gradbene stroke B. B. Skupna kvadratura kmetijskega in stavbnega zemljišča parcele 1838/4, k. o. X, pravilno znaša 1603 m2, medtem ko bi po trditvah nasprotne udeleženke znašala 1528 m2, kar je očitno napačno.

11. Sodišče v okviru procesnega vodstva lahko odvzame besedo stranki, ki je že imela možnost odgovoriti na trditve nasprotne stranke. S tem ni kršeno načelo kontradiktornosti niti strankina pravica do izjave in so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

12. Predlagateljica vlaga pritožbo zoper odločitev o skupnih stroških postopka(2). Pri tem pravilno opozarja, da je sodišče napačno poračunalo skupne stroške glede izvedeniških mnenj izvedenca geodetske stroke I. I. Mnenja so namreč obe nepravdni stranki bremenila po enakih deležih, tako da so predlagateljico bremenili skupni stroški v višini 2.752,78 EUR, nasprotno udeleženko pa v višini 3.731,82 EUR. Obe udeleženki sta za skupne stroške porabili 6.484,60 EUR, vsaka je dolžna nositi polovico tega zneska, to je 3.242,30 EUR. Upoštevajoč navedeno je predlagateljica dolžna nasprotni udeleženki plačati 489,52 EUR skupnih stroškov in je v tem delu višje sodišče pritožbi predlagateljice ugodilo ter odločitev o stroških, zajeto v 6. točki izreka sklepa, spremenilo tako, da je znesek 615,05 EUR nadomestilo s 489,52 EUR.

13. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke v celoti zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), pritožbi predlagateljice pa ugodilo v stroškovnem delu ter v tem obsegu spremenilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 35. členu ZNP.

-------------

Op. št. (1): Izvedenec je v izvedeniškem mnenju z dne 7. 7. 2014 navedel, da kvadratura parcele 1838/4 znaša 1.600,03 m2, od tega je na parc. št. 1838/4 643m2 stavbnega zemljišča in 960 m2 kmetijskega zemljišča (uradni zaznamek telefonske izpovedbe, list. št. 449).

Op. št. (2): Predlagateljica je vložila predlog za izdajo popravnega sklepa, v delu, v katerem mu ni bilo ugodeno, pa podrejeno pritožbo, ki jo sodišče obravnava zgolj v stroškovnem delu.

Datum zadnje spremembe:

24.03.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 99/2003
• VSC sklep Cp 82/2004
• VSC sklep Cp 720/2003