<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 2387/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.2387.2016
Evidenčna številka:VSL0082692
Datum odločbe:01.02.2017
Senat, sodnik posameznik:Tadeja Primožič (preds.), Metoda Orehar Ivanc (poroč.), Tanja Kumer
Področje:STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
Institut:postopek za določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - skupni del stavbe - redna raba - prostorski akti

Jedro

Odločitev, da določene nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del določene stavbe temelji na ugotovitvah, da gre za dostopne poti, dovoze, parkirna mesta, prostor za smetnjake, prostor za igro in počitek, zemljišče z gostinskim vrtom ipd. in da so bile tako v prostorskih aktih kot v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba, neposredne namenjene in potrebne za njeno redno rabo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se parcele št. 345/0, 344/8 in 344/9, vse k. o. X, določijo kot pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe z naslovom ..., ident. št. 000.

2. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog zavrže oziroma zavrne, podrejeno pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Trdi, da je že v odgovoru na predlog navedla, da je zemljiškoknjižna lastnica vseh nepremičnin in podala svoje pridržke. Sklicevala se je na gradbeno dokumentacijo za izgradnjo sosednje stavbe – trgovsko poslovnega objekta, iz katere izhaja tudi prometna in zunanja ureditev okolice objekta. Iz te dokumentacije izhaja, da naj bi zadoščalo 47 parkirnih mest, a je investitor izvedel 62 parkirnih mest, od tega 28 na dvorišču zadružnega doma, 8 na vzhodnem delu zadružnega doma vzdolž zelenice, 7 na parc. št. 530/1 k. o. X, eno na parc. št. 352/2 k. o. X, ostalih 18 pa na parc. št. 345/0 in 342/0 obe k. o. X. Teh 18 parkirnih mest je na zemljišču, ki je z izpodbijanim sklepom določeno kot pripadajoče zemljišče. V postopku je zatrjevala, da teh parkirnih mest predlagatelji niso pridobili odplačno in da so v njeni lasti. Iz navedenega jasno izhaja, da parkirišče zahodno od stavbe v solasti predlagateljev ni namenjeno le tej stavbi, ampak tudi poslovno trgovskemu objektu ter njegovim obiskovalcem oziroma etažnim lastnikom tega objekta. Izpodbijani sklep se o teh navedbah ne izreče. V postopku bi morali iz navedenih razlogov nastopati tudi etažni lastniki objekta na naslovu ..., a jih sodišče ni vključilo v postopek.

3. Predlagatelja v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev. Neutemeljena je trditev o neodplačni pridobitvi zemljišča, kjer je 18 parkirnih mest. Iz že predloženih listin izhaja, da se je investitor gradnje M. s tedanjo Občino Ljubljana ... dogovoril za odškodnino za uporabo zemljišč, potrebnih za ureditev parkirišč, kar se je štelo kot kupnina, predlagatelja in ostali etažni lastniki pa so parkirna mesta dobili odplačno na podlagi pogodb z investitorjem, po katerih stanovanju pripada tudi solastninska pravica na parc. št. 345. To zunanje parkirišče predstavlja streho podzemnih garažnih prostorov, ki so del stavbe z ID 000 na naslovu ... Zato ne more biti sporno, da je glede na rabo nujno funkcionalno povezano s to stavbo in ne tudi z morebitnimi oddaljenimi (in ne sosednjimi) stavbami.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s četrtim odstavkom 7. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) se za zemljišče, ki je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe, šteje zemljišče, ki je bilo kot tako načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali v drugih upravnih aktih, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče. V nadaljevanju 7. člena in – glede stavb, zgrajenih pred letom 2003 – v šestem odstavku 30. člena ZVEtL določa dodatne kriterije za primer, da pripadajočega zemljišča ni mogoče ugotoviti na navedeni način.

6. Odločitev, da nepremičnine parc. št. 345/0, 344/8 in 344/9, vse k. o. X predstavljajo pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe z naslovom ..., ident. št. 000, temelji na ugotovitvah, da gre za dostopne poti, dovoze, parkirna mesta, prostor za smetnjake, prostor za igro in počitek, zemljišče z gostinskim vrtom ipd. in da so bile tako v prostorskih aktih kot v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba, neposredne namenjene in potrebne za njeno redno rabo.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do navedb nasprotne udeleženke v odgovoru na predlog. V izpodbijanem sklepu je obrazloženo, zakaj zemljiškoknjižno stanje glede nepremičnin, ki so bila prej v družbeni lastnini, ne odraža nujno resnične lastninske pripadnosti spornih nepremičnin. Opirajoč se na izvedensko mnenje, ki izpostavlja upravna dovoljenja, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba, namensko vezanost nepremičnin in specifično prostorsko situacijo, je v sklepu zavzeto stališče, da sporne nepremičnine niso bile namenjene javni rabi.

8. Pritožba tudi ne vzbuja dvoma o pravilnosti navedenega zaključka. Stališče o tem, da so sporne nepremičnine v njeni lasti, je nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog utemeljevala s sklicevanjem na zemljiškoknjižno stanje in na lokacijsko dovoljenje za izgradnjo stavbe v bližini iz leta 1994, v kateri naj bi bilo določeno, da je del parkirnih mest predvidenih na parc. št. 345/0 in 342/0 k. o. X, ki so v njeni lasti. Dokazanost teh navedb bi bila lahko indic v prid utemeljenosti ugovora lastninske pravice. Ker nasprotna udeleženka kasneje v postopku teh svojih navedb ni dopolnila (vsaj z navedbami o podlagi vknjižbe v zemljiški knjigi), niti ni nasprotovala ugotovitvam izvedenskega mnenja, pomembnih za odločitev o pripadnosti spornih nepremičnin, zgolj s ponovitvijo navedb iz odgovora ne more vzpostaviti dvoma o pravilnosti zaključka, da sporne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k stavbi ID 000.

9. Pritožbe ne utemeljuje niti očitek, da bi moralo sodišče o postopku obvestiti etažne lastnike na naslovu ...(1) Pravnomočnost izpodbijanega sklepa učinkuje v razmerju med udeleženci tega postopka in zato ne zavezuje tistih, ki v tem postopku niso sodelovali. Da določitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču ne vpliva na stvarne pravice oseb, ki niso sodelovale in niso bile obveščene o postopku, je tudi izrecno določeno v petem odstavku 26. člena ZVEtL.

10. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Odločitev o zavrnitvi pritožničinega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitev o zavrnitvi pritožbe (35. člen ZNP in 154. člen ZPP).

-------------

Op. št. (1): Glede na neutemeljenost očitka se ni bilo treba izreči o vprašanju, ali pritožnica izkazuje pravni interes za njegovo presojo.


Zveza:

ZVEtL člen 7, 7/4, 30, 30/6.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.03.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA0NDcz