zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

VSL0066255

Odločba:VSL sodba PRp 225/2016
 ECLI:
Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
Datum seje senata:06.10.2016
Senat:Dragan Vukovič (preds.), Živa Bukovac (poroč.), Stanko Rapé
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Institut:prekršek in kaznivo dejanje - postopek o prekršku - kazenski postopek - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - preverjanje psihofizičnega stanja - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - umik obtožnega predloga - ustavitev kazenskega postopka
Zveza:ZP-1 člen 11a, 11a/2, 11a/3, 136 136/1, 136/1-10. ZPrCP člen 107, 107/3, 107/12. KZ-1 člen 328, 328/1. ZKP člen 293, 293/1, 293/2.
JEDRO:
Ker gre v postopku o prekršku in kazenskem postopku za isti historični dogodek in gre za časovno in krajevno povezan življenjski primer, razlogi za ustavitev kazenskega postopka izključujejo vodenje postopka o prekršku zoper obdolženca.

IZREK:
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper obdolženca zaradi prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP ustavi na podlagi 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.

II. Stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

OBRAZLOŽITEV:
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je izdalo izpodbijano sodbo potem, ko je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom PRp 306/2015 z dne 21. 1. 2016 ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje z dne 10. 7. 2015 in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče je nato z izpodbijano sodbo obdolženca ponovno spoznalo za odgovornega za prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katerega mu je izreklo globo v znesku 1.300,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom kategorije B. Odločilo je še, da mora plačati kot stroške postopka na prvi stopnji sodno takso v skupnem znesku 180,00 EUR; o preostalih stroških, ki ob izdaji sodbe še niso znani, bo izdan poseben sklep.

2. Proti sodbi vlaga obdolženec po zagovorniku pravočasno pritožbo. Navaja, da v trenutku, ko naj bi mu policist podal odredbo za izvedbo preizkusa z indikatorjem za ugotavljanje alkohola v krvi, ni bil udeleženec v cestnem prometu. Nahajal se je na svojem domu, kamor so prišli policisti na poziv A. A. zaradi prijave o poškodbi psa, tako bi bila odreditev preizkusa alkoholiziranosti že iz tega razloga neutemeljena. Poleg tega so prišli policisti na njegov dom po 16.00 uri, kar pomeni, da bi bil doma več kot tri ure po obravnavanem dogodku – prometni nesreči in tako tudi iz tega razloga ne more biti udeleženec v cestnem prometu, zato ga ne smejo doleteti posledice iz 107. člena ZPrCP. Sodišče je v skladu s tretjim odstavkom 11.a člena Zakona o prekrških (ZP-1) začete postopke po desetem odstavku 99. člena, tretjem odstavku 52. člena in sedmem odstavku 110. člena ZPrCP prekinilo dokler postopek v zvezi s kaznivim dejanjem zoper obdolženega, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani opr. št. II K 32890/2015 ne bo pravnomočno končan; pri čemer gre v zvezi s temi postopki za dejanja, na katera se obravnavani postopek oziroma izvršitev očitanega mu prekrška tudi navezuje. V kolikor se izkaže, da ni storil očitanih mu prekrškov po desetem odstavku 99. člena, tretjem odstavku 52. člena in sedmem odstavku 110. člena ZPrCP, ni jasno, kako je lahko storil prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP, saj bo dokazano, da ni bil udeleženec v nezgodi oziroma udeleženec v cestnem prometu, iz naslova česar naj bi mu bil po navedbah sodišča odrejen preizkus, ki naj bi ga neupravičeno odklonil. Policisti niso upravičeni brez razloga odrejati preizkusov alkoholiziranosti, sploh ne osebi, za katero ne obstaja niti sum, da je bila udeleženec cestnega prometa. Odločitev sodišča je zato napačna oziroma preuranjena. S sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 32890/2015 z dne 30. 5. 2016 je bil kazenski postopek zoper njega zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 328. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z istim historičnim dogodkom, torej obravnavano prometno nesrečo, ustavljen. Postopek je bil ustavljen, ker „ni mogoče z gotovostjo potrditi, da je prav obdolženi B. B. dne 21. 1. 2015 ob 13.25 uri vozil vozilo, ki je povzročilo prometno nesrečo, kot izhaja iz obtožnega predloga“. Navedeno kaže, da ni bil udeležen v prometni nesreči, zato tudi ni bilo razloga za odreditev preizkusa alkoholiziranosti kot udeležencu cestnega prometa in ga ni mogoče spoznati za odgovornega za prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP. Obdolženemu mora biti dejanje oziroma odgovornost za prekršek dokazana na ravni gotovosti, saj je to standard, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Da ni bil udeleženec cestnega prometa in nezgode, ki naj bi privedla do odreditve preizkusa, izhaja tudi iz dokaznega postopka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter postopek o prekršku ustavi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Prilaga sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 32890/2015 z dne 30. 5. 2016.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da se obdolžencu očita, da je 21. 1. 2015 ob 13.25 uri, ko je vozil osebni avtomobil znamke Smart, tip Fortwo, reg. št. LJ 001 po Cesti ... v L., iz smeri ... proti Cesti ..., kršil tretji odstavek 107. člena ZPrCP, saj kot udeleženec cestnega prometa, ki mu je policist odredil preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola - z indikatorjem alkohola, ni ravnal po odredbi policista in je preizkus odločno odklonil, s čimer je storil prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP.

5. Znaki prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP so: „Z globo najmanj 1.200,00 EUR se kaznuje za prekršek voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s policistovo zahtevo ali odredbo iz tretjega ali desetega odstavka tega člena; vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk“.

6. Na podlagi drugega odstavka 11.a člena ZP-1 se, če je bil kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška, pravnomočno ustavljen, ali je bila izdana pravnomočna oprostilna sodba, ali je bil obtožni akt pravnomočno zavrnjen ali zavržen, ali je bila kazenska ovadba zavržena, postopek za prekršek zoper storilca vodi le, če ga razlogi za navedeno odločitev ne izključujejo.

7. Iz pritožbi priloženega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 32890/2015 z dne 30. 5. 2016 izhaja, da je bil zoper obdolženega vložen obtožni predlog, ker je kot voznik motornega vozila pustil drugega, ki je bil s tem prevoznim sredstvom in zaradi njega poškodovan, v posledici česar je bila njegova zmožnost za delo začasno zmanjšana s tem, da je dne 21. 1. 2015 ob 13.25 uri v L. pustil brez pomoči C. C., potem ko je povzročil prometno nesrečo z osebnim avtomobilom znamke Smart, reg. št. LJ 001 po Cesti ... v L., iz smeri ... proti Cesti ..., na križišču z ... cesto in nepravilno prehiteval druga vozila, ki so stala, zaradi prižgane rdeče luči na semaforju, pred križiščem ter kljub rdeči luči na semaforju nato zapeljal križišče, pri tem pa zaprl pot osebnemu vozilu VW Passat, reg. št. LJ 000, C. C., ki je pravilno pripeljal z njegove desne strani pri zeleni luči na semaforju, pri tem pa je C. C. s prednjo stranjo svojega vozila trčil v zadnjo polovico desne strani vozila B. B., pri tem pa je bil C. C. telesno poškodovan, saj je zadobil zvin in nateg vratne hrbtenice, zvin in nateg ledveno križnega sklepa in udarnino drugih delov zapestja, v posledici česar je bila njegova zmožnost za delo začasno zmanjšana, obdolženi pa je po nesreči kljub temu takoj odpeljal s kraja nezgode in pustil oškodovanca brez pomoči, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po prvem odstavku 328. člena KZ-1B. Iz razlogov sklepa pa izhaja, da je okrajna državna tožilka 13. 4. 2016 izjavila, da se očitki iz obtožnega predloga niso potrdili, še zlasti pa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, da je prav obdolženi B. B. dne 21. 1. 2015 ob 13.25 uri vozil vozilo, ki je povzročilo prometno nesrečo, kot izhaja iz obtožnega predloga, zato je umaknila obtožni predlog. Ker oškodovanec ni nadaljeval pregona, je sodišče s sklepom na podlagi prvega in drugega odstavka 293. člena ZKP ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega.

8. Višje sodišče tako ugotavlja, da gre v obravnavanem postopku o prekršku in kazenskem postopku za isti historični dogodek, to je za vožnjo z osebnim avtomobilom znamke Smart, reg. št. LJ 001 dne 21. 1. 2015 ob 13.25 uri po Cesti ... v L., in gre torej za časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih postopkih bi bilo z vidika pravice poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve, nesprejemljivo (sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 36893/2010).

9. Razlogi za ustavitev kazenskega postopka zato izključujejo vodenje postopka o prekršku zoper obdolženca zaradi prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP. Sicer pa so utemeljene pritožbene navedbe, da ni mogoče z gotovostjo potrditi, da je bil obdolženi dne 21. 1. 2015 ob 13.25 uri voznik osebnega avtomobila znamke Smart, tip Fortwo, reg. št. LJ 001 po Cesti ... v L., zato niso bili izpolnjeni zakonski razlogi za odreditev preizkusa alkoholiziranosti kot udeležencu cestnega prometa - vozniku in niso izpolnjeni vsi zakonski znaki očitanega mu prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP.

10. Ker je zakonski znak obdolžencu očitanega prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP „voznik“, pritožbeno sodišče ugotavlja, da razlogi za ustavitev kazenskega postopka (da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, da je prav obdolženi B. B. dne 21. 1. 2015 ob 13.25 uri vozil vozilo, ki je povzročilo prometno nesrečo), izključujejo tudi vodenje postopka o prekršku zoper obdolženca, v katerem se mu kot vozniku 21. 1. 2015 ob 13.25 uri očita odklonitev preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola.

11. Višje sodišče je zato ugotovilo, da je potrebno ob upoštevanju drugega odstavka 11.a člena ZP-1 postopek proti obdolžencu ustaviti po 10. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker obstojijo druge okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku, zaradi česar je ugodilo pritožbi obdolženčevih zagovornikov in je spremenilo izpodbijano sodbo.

12. Ker je bil postopek proti obdolžencu ustavljen, je višje sodišče na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 odločilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

Pri sojenju je naglica zločinska.
In iudicando criminosa est celeritas.