VSL sklep PRp 298/2016

Jedro

Ker je bila storilcu izdana odločba o prekršku kot županu občine zaradi prekrškov storjenih v zvezi z opravljanjem funkcije župana občine, mu mora biti vročena v skladu z 91. členom ZUP, ki ureja vročanje organom samoupravnih lokalnih skupnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahteva za sodno varstvo ne zavrže in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Krškem je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevo za sodno varstvo zagovornice storilca mag. A. A., župana in odgovorne osebe Občine ..., zoper odločbo o prekršku prekrškovnega organa Inšpektorata za javni sektor s 15. 7. 2014, kot prepozno. Odločilo je še, da mora storilec plačati sodno takso v znesku 50,00 EUR.

2. Proti sklepu vlaga storilec po zagovornici pravočasno pritožbo. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Uveljavlja, da je izpodbijana odločitev sodišča nepravilna in nezakonita, zato vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je napačno uporabilo materialno in procesno pravo, zlasti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in Zakona o prekrških (ZP-1) glede vročanja odločbe o prekršku organom samoupravne lokalne skupnosti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in spisovnega gradiva je razvidno, da je prekrškovni organ storilcu, županu Občine ..., izdal odločbo o prekršku zaradi prekrškov po 6., 10. in 12. točki 183. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). Odločba o prekršku je bila storilcu vročena na podlagi določb 87. člena ZUP, ki ureja osebno vročanje, in sicer s tako imenovano fikcijo vročitve na naslovu njegovega prebivališča 3. 8. 2014. Ker je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo po zagovornici 12. 8. 2014, jo je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo kot prepozno.

5. Utemeljene so pritožbene navedbe storilčeve zagovornice, da odločba o prekršku storilcu ni bila pravilno vročena. Spisovno gradivo potrjuje pravilnost pritožbenih navedb, da mu je bila odločba o prekršku izdana kot županu, torej kot predstojniku Občine ..., zaradi prekrškov po 6., 10. in 12. točki 183. člena ZJU, na podlagi katerih se kaznuje za prekršek predstojnik, ki krši določbe ZJU. Glede na navedeno, ko je bila storilcu odločba o prekršku izdana kot županu (predstojniku) Občine ..., torej kot organu samoupravne lokalne skupnosti - občine (upoštevaje, da so po 28. členu Zakona o lokalni samoupravi organi občine občinski svet, župan in nadzorni odbor), zaradi prekrškov storjenih v zvezi z opravljanjem funkcije župana Občine ... (po 183. členu ZJU), so utemeljene pritožbene navedbe, da mu odločba o prekršku ni bila pravilno vročena. Prekrškovni organ bi mu jo namreč moral vročati v skladu z določbami 91. člena ZUP in ne 87. člena ZUP, ki ureja osebno vročenje fizični osebe na naslovu njenega prebivališča. Na podlagi 91. člena ZUP pa se organom samoupravnih lokalnih skupnosti (torej tudi storilcu, ki je župan Občine ...) praviloma vroča po elektronski poti v varni elektronski predal po 86. členu tega zakona (prvi odstavek 91. člena ZUP). V skladu s tretjim odstavkom 91. člena ZUP se, če organi samoupravnih lokalnih skupnosti nimajo varnih elektronskih predalov, dokumenti fizično vročajo tako, da se izročijo uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere določeno drugače. Glede na navedeno je bila vročitev odločbe o prekršku storilcu kot županu Občine ... na naslovu njegovega prebivališča nepravilna, zato tudi ni pravilno postopanje sodišča prve stopnje po prvem odstavku 64. člena ZP-1.

6. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi storilčeve zagovornice in je na podlagi devetega odstavka 163. člena v povezavi s 168. členom ZP-1 odločilo, da se zahteva za sodno varstvo ne zavrže. Prvostopenjsko sodišče pa bo moralo vsebinsko odločiti o zahtevi za sodno varstvo.

Datum zadnje spremembe:

09.03.2017

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 2114/2001
• sodba U 67/2002
• sodba U 456/2001