VSL sodba PRp 220/2016

Jedro

Na podlagi drugega odstavka 21. člena ZP-1 se sme opomin izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo, ter sodišče pri odločitvi za izrek opomina po tem odstavku ne uporabi sočasno tudi določbe prvega odstavka istega člena.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodbi sodišča prve stopnje z dne 6. 6. 2016 in 5. 5. 2016 spremenita tako, da se obdolžencema za dejanje, kot je opisano v sodbi v skrajšanem postopku, zniža globa: pravni osebi na znesek 3.000,00 EUR in odgovorni osebi na znesek 500,00 EUR ter se zniža sodna taksa, tako da mora pravna oseba za postopek pri sodišču prve stopnje plačati sodno takso v znesku 300,00 EUR, pravna oseba pa sodno takso v znesku 50,00 EUR. Globo in sodno takso morata obdolženca plačati v roku in na način, kot je določen v sodbi izdani v skrajšanem postopku.

II. V preostalem se pritožbi zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo zavrnilo ugovora obdolžencev, ki sta jih vložila zoper sodbo istega sodišča izdano v skrajšanem postopku. Naložilo jima je še plačilo sodne takse kot stroškov postopka in sicer vsakemu v znesku 60,00 EUR. S sodbo izdano v skrajšanem postopku 5. 5. 2016 pa je sodišče politično stranko X spoznalo za odgovorno za prekršek po prvem odstavku 38. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), za katerega ji je izreklo globo v znesku 10.000,00 EUR, odgovorno osebo A. A. pa je spoznalo za odgovornega za prekršek po drugem odstavku 38. člena ZVRK (pravilno po drugem odstavku 38. člena v zvezi s prvem odstavkom 38. člena ZVRK), za katerega mu je izreklo globo v znesku 1.500,00 EUR. Odločilo je še, da morata plačati sodno takso in sicer politična stranka v znesku 1.000,00 EUR, odgovorna oseba pa v znesku 150,00 EUR.

2. Proti sodbi vlagata obdolženca po zagovornikih pravočasni, vsebinsko enaki, pritožbi. Uveljavljata, da je bila pravna oseba X ustanovljena na ustanovnem kongresu ..., s svojo listo in kot organizator volilne kampanje oziroma kot odgovorna oseba je nastopala prvič leta 2014 na volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. Pravna in odgovorna oseba sta se prav v volilni kampanji, ki je bila predmet revizije Računskega sodišča, prvič srečali tako s pravnimi kot organizacijskimi vidiki pravic in obveznosti organizatorja volilne kampanje. Pravna oseba je v kritičnem obdobju imela skromne človeške in finančne resurse ter je stežka zbrala potrebno število podpisov za kandidaturo. V zmoti, da je vodenje volilne kampanje, vključno z odprtjem računa, povezano z vložitvijo kandidature, je bil račun odprt šele 18. 4. 2016, ko so bili prepričani, da bodo lahko kandidatu zagotovili potrebno podporo. Odgovorna oseba v pritožbi navaja, da se sodišče v izpodbijani sodbi ni vsebinsko opredelilo do zatrjevane opravičljive zmote odgovorne osebe; zapisalo je le, da „ZVRK tudi ne daje posebnega zakonskega pooblastila funkcionarjem političnih strank, da odprtje posebnega transakcijskega računa povezujejo s pogojem zadostne podpore kandidatu.“ Nadalje sodišče na koncu točke 11 sodbe zapiše „Takšno ravnanje političnih funkcionarjev je po mnenju sodišča avtoritarno, nedemokratično in protizakonito.“ Odgovorna oseba ni zatrjevala, da je bila z zakonom pooblaščena čakati na zadostno podporo kandidatu pred odprtjem transakcijskega računa za volilno kampanjo, ni se zavedala, da je rok za odprtje posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo nepovezan z izpolnjevanjem pogojev za kandidiranje. Ne zanikata dejstva, da je bil račun odprt osem dni prepozno. Stranka je za volilno kampanjo za volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014 na računu zbrala ... EUR, kolikor jih je tudi porabila za volilno kampanjo. Globa izrečena pravni osebi 8-krat presega zbrana sredstva in je iz tega vidika nesorazmerna, prav tako je nesorazmerna globa izrečena odgovorni osebi. Pravna oseba navaja, da se v kaznovalnem pravu pri izreku sankcije pravni osebi, ki je gospodarska družba, upošteva njena gospodarska moč in prej izrečene sankcije (peti odstavek 26. člena ZP-1). Politična stranka ni gospodarska družba, zato zanjo izrecno ne velja navedena določba, tudi sicer se njena velikost ali premoženje ne izraža v tako imenovani gospodarski moči. Izrečena globa ji lahko onemogoči nadaljnje delovanje, kar ni le v škodo idej in interesov, ki jih zastopa konkretna politična stranka, pač pa v škodo demokratičnega potenciala celotne družbe. Nesorazmerno visoke globe za prekrške, še posebej za tiste, pri katerih so škodne posledice majhne ali pa jih sploh ni (kot v konkretnem primeru), lahko političnim strankam z majhnimi predvsem finančnimi resursi onemogočajo politično udejstvovanje, javno zagovarjanje idej, interesov in s tem bistveno ter za demokratično ureditev nesprejemljivo vplivajo na politično podobo družbe. Izrečene sankcije morajo biti individualizirane na konkretnega kršitelja, sicer so očitno nepravične. Ker je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki so očitno olajševalne, predlagata izrek opomina na podlagi 21. člena ZP-1. Politična stranka je majhna stranka z malo človeškimi, informacijskimi in finančnimi viri, zato je bila v celoti odvisna od znanja in iznajdljivosti njenih funkcionarjev, brez velike mreže podpornikov in svetovalcev brez preteklih izkušenj. V takšnih okoliščinah je bila brez dvoma kot organizator volilne kampanje začetnik v bistveno slabšem položaju od večjih političnih strank oziroma političnih strank z daljšim stažem delovanja. Če sodišče meni, da niso izpolnjeni pogoji za izrek opomina po prvem odstavku 21. člena ZP-1, odgovorna oseba predlaga izrek opomina po drugem odstavku 21. člena ZP-1. Poseben račun za volilno kampanjo je odprla le z 8-dnevno zamudo, za to ni bil potreben kakršenkoli ukrep kateregakoli državnega organa. Da škoda zaradi 8-dnevne zamude ni nastala, ni nobenega dvoma. Če sodišče meni, da niso izpolnjeni pogoji za izrek opomina, pravna in odgovorna oseba v pritožbah predlagata, da jima sodišče zniža izrečeno globo tako, da jo pravni osebi izreče v višini 500,00 EUR, odgovorni osebi pa v višini 50,00 EUR. Predlagata povrnitev stroškov postopka.

3. Računsko sodišče Republike Slovenije v odgovoru na pritožbo navaja, da je, čeprav so zagrožene kazni po ZVRK in Zakonu o političnih strankah (ZPolS) zelo visoke, kar sicer kaže na samo vrednost dobrin, ki se preko kazenskih določb v navedenih zakonih varujejo, je po drugi strani dopustno in legitimno, da se pri sankcioniranju upoštevajo okoliščine prepovedanega ravnanja in subjektiven odnos storilca, kot tudi narava in teža posamezne kršitve.

4. Pritožbi sta delno utemeljeni.

5. Višje sodišče pri pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (pregled na podlagi 159. člena ZP-1) ugotavlja, da v postopku proti obdolžencema ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ali kršitev materialnega prava na škodo obdolžencev, pritožbi pa sta delno utemeljeni.

6. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe zagovornikov odgovorne osebe, da se sodišče v izpodbijani sodbi ni vsebinsko opredelilo do zatrjevane zmote odgovorne osebe, s čimer uveljavljajo bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Prvostopenjsko sodišče je namreč v razlogih navedlo utemeljene in pravilne razloge, zakaj ni podana opravičljiva zmota odgovorne osebe in so očitno razlogi jasni in razumljivi tudi pritožnikom, saj jih v izpodbijani sodbi povzemajo.

7. Na podlagi drugega odstavka 21. člena ZP-1 se sme opomin izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo, tako da sodišče pri odločitvi za izrek opomina po tem odstavku ne uporabi sočasno tudi prvega odstavka istega člena, kar v razlogih sodbe zmotno oziroma nepravilno navaja prvostopenjsko sodišče.

8. Višje sodišče pa ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za izrek opomina pravni in odgovorni osebi niti na podlagi prvega odstavka 21. člena ZP-1 (če je prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega) niti po drugem odstavku 21. člena ZP-1, kar predlagajo v pritožbi zagovorniki odgovorne osebe.

9. Vrhovno sodišče, ki oblikuje sodno prakso, je v sodbi IV Ips 61/2012 navedlo, da izrekanje opomina po prvem odstavku 21. člena ZP-1 ni utemeljeno že z obstojem katerihkoli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v okoliščinah, ki jim je mogoče pripisati posebno težo, pri tem pa prekrškovni organ oziroma sodišče prvenstveno upošteva objektivne okoliščine v času storitve prekrška (stopnjo ogrožanja oziroma kršitve zavarovane dobrine, kraj, čas, način storitve), upoštevati pa je potrebno tudi okoliščine na strani storilca (stopnjo odgovornosti za prekršek, nagibe storilca, njegovo prejšnje življenje in podobno). Če bo sodišče ugotovilo le subjektivne okoliščine, to ne bo opravičevalo izreka opomina, bo pa to lahko razlog za omilitev ali odpustitev sankcije (prim. sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 9/2011, IV Ips 18/2011, IV Ips 19/2011 z dne 22. 2. 2011).

10. Objektivne okoliščine storitve prekrška, ko sta obdolženca (politična stranka in njena odgovorna oseba) kršila določbe o zakonitem izvajanju volilne kampanje za volitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ker posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo za izvolitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament 2014 nista odprla v predpisanem roku, so bile po oceni višjega sodišča take, da v obravnavanem primeru niso podane takšne olajševalne okoliščine, ki bi prekršek delale posebno lahek in ki bi utemeljevale izrek opomina pravni in odgovorni osebi. Upoštevati je namreč treba pomen varstva pravnih dobrin, ki so urejene v ZVRK, to je predvsem zakonito izvajanje volilne kampanje, in zagotovitev transparentnega postopanja oziroma delovanja političnih strank, še zlasti pri izvajanju volilne kampanje. Kaznovalni pomen varstva navedenih dobrin pa se kaže tudi v predpisani sankciji. Zakonodajalec je namreč za pravni osebi očitan prekršek v prvem odstavku 38. člena ZVRK predpisal globo v razponu najmanj 10.000,00 eurov in največ 20.000,00 eurov, za odgovorni osebi očitan prekršek po drugem odstavku 38. člena v zvezi s prvem odstavkom 38. člena ZVRK pa je predpisal globo v razponu najmanj 1.500,00 eurov in največ 3.000,00 eurov.

11. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da prav tako niso izpolnjeni pogoji za izrek opomina po drugem odstavku 21. člena ZP-1, kar predlagajo zagovorniki odgovorne osebe v pritožbi. Pravna oseba oziroma odgovorna oseba pravne osebe sta sicer odprli poseben transakcijski račun pred izdajo sodbe o prekršku, vendar je potrebno upoštevati, da so prekrški po ZVRK hujši prekrški. Delovanje oziroma postopanje političnih strank mora biti zakonito in transparentno, torej brez sence dvoma, zato morajo biti v volilnih kampanjah za volitve poslank in poslancev državnega zbora, poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, predsednice oziroma predsednika v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti spoštovane določbe ZVRK (med drugim določba prvega odstavka 16. člena, na podlagi katere mora organizator volilne kampanje najkasneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma najkasneje 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu odpreti poseben transakcijski račun z oznako "za volilno kampanjo" oziroma "za referendumsko kampanjo" in pri tem navesti tudi volitve oziroma referendum, za katerega organizira kampanjo).

12. Utemeljene pa so pritožbene navedbe zagovornikov pravne in odgovorne osebe, da so v obravnavanem primeru podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše globe na podlagi šestega odstavka 26. člena ZP-1. Pravna oziroma odgovorna oseba sta namreč sami izpolnili obveznost in odprli poseben transakcijski račun za volilno kampanjo poslancev v Evropski parlament 2014 sicer z 8-dnevno zamudo, vendar še vedno kar 37 dni pred dnem glasovanja v Evropski parlament 25. 5. 2014. Poleg tega zaradi storitve obravnavanega prekrška tudi ni nastala škoda, obdolženca pa sta kršitev odpravila sama in ne da bi bilo za odprtje potrebno pozivanje kateregakoli državnega organa. Poleg tega iz podatkov v spisu (zapisnika razčiščevalnega sestanka o revizijskih razkritjih iz osnutka revizijskega poročila o pravilnosti financiranja volilne kampanje liste X za volitve poslanca iz Republike Slovenije v Evropski parlament v letu 2014 dne 7. 1. 2015; priloga 4) izhaja, da X ni izpodbijala ugotovitve v točki 2.2.3 „Pravilnost poslovanja, ki ni povezano z zbiranjem in porabo sredstev“ iz Osnutka revizijskega poročila o pravilnosti financiranja volilne kampanje liste X za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament v letu 2014 (priloga 2), da je organizator volilne kampanje odprl posebni transakcijski račun 18. 4. 2014, kar je 8 dni prepozno in navedeno ravnanje ni v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZVRK, ki določa, da mora organizator volilne kampanje najkasneje 45 dni pred dnem glasovanja odpreti posebni transakcijski račun.

13. Navedene olajševalne okoliščine so po oceni višjega sodišča takšne posebne olajševalne okoliščine, ki imajo v vseh primerih, v katerih se pojavljajo, nedvomno in za vsakogar očitno olajševalno naravo, zato utemeljujejo omilitev globe pod mejo, ki je predpisana za obravnavani prekršek pravne in odgovorne osebe. Višje sodišče je zato delno ugodilo pritožbama in je obdolžencema ob uporabi omilitvene določbe iz šestega odstavka 26. člena ZP-1 znižalo globo tako, da je izreklo obdolženi pravni osebi globo v znesku 3.000,00 EUR, obdolženi odgovorni osebi pa v znesku 500,00 EUR; pri novi odmeri pa je upoštevalo tudi okoliščine za odmero, ki jih v sodbi navaja že sodišče prve stopnje.

14. V posledici spremembe odločitve o sankciji je pritožbeno sodišče spremenilo še odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z višino sodne takse, ki jo morata obdolženca plačati. Višina sodne takse je namreč vezana na višino izrečene globe (tar. št. 8111 Zakona o sodnih taksah, izrek globe - 10 % zneska globe). Ker je višje sodišče obdolžencema omililo globo, je bilo potrebno znesek sodne takse znižati, kot izhaja iz izreka te sodbe.

15. V vseh preostalih delih je pritožbeno sodišče potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

16. Ker je bilo s sodbo višjega sodišča deloma odločeno v korist obdolžene pravne in odgovorne osebe, se na podlagi drugega odstavka 147. člena ZP-1 ne določi sodna taksa. Pritožnikoma pa se tudi ne povrne stroškov postopka, kar predlagata v pritožbah, saj na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 bremenijo proračun le stroški postopka, ki je bil ustavljen.

Datum zadnje spremembe:

28.02.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba IV Ips 133/2013
• VSL sodba PRp 647/2013
• VSRS Sodba IV Ips 83/2014