<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba Cpg 260/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.260.93
Evidenčna številka:VSL00151
Datum odločbe:16.06.1993
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:udeležba na naroku za glavno obravnavo - dokazovanje - posojilo - vrnitev posojila - procesne obresti

Jedro

Okoliščina, da se tožena stranka zaradi selitve ni udeležila glavne obravnave, zaradi česar ni navedla dejstev in predložila dokazov, ni razlog, zaradi katerega bi pritožbeno sodišče obravnavalo ta dejstva in dokaze.

Pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo določbe 2. odst. 279. čl. ZOR o obrestnih obrestih.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se sklep o izvršbi v 1. tč. razveljavi za obresti od 57.780,00 SIT od 1.1.1991 do 27.5.1991 in se v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrne.

V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in vzdržalo v veljavi izdani sklep o izvršbi, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora tožeči stranki plačati 557.780,00 SIT s pripadajočimi obrestmi od 1.5.1991 do plačila, ter toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke.

Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper to sodbo. V pritožbi smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. tč. 1. odst. 353. člena ZPP), ter predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zatrjuje, da se ni mogla udeležiti glavne obravnave na prvi stopnji in zato tudi ni mogla predlagati izvedbe dokazov, ki so po njenem mnenju potrebni za kompleksno razjasnitev zadeve, to je zaslišanje priče, ki se je s strani tožene stranke pogovarjala s tožečo stranko o najetju in vračilu posojila, ki je predmet tega postopka. Tožena stranka v pritožbi predlaga zaslišanje te priče.

Pritožba je deloma utemeljena.

Tožena stranka je bila na glavno obravnavo pravilno vabljena. Vabilo za glavno obravnavo, katera je bila razpisana za dne 4.11.1992, je prejela že 9.11.1992. Zatrjevanja v pritožbi, da se zaradi selitve ni mogla udeležiti glavne obravnave in zato tudi ni mogla predlagati izvedbe potrebnih dokazov, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.

Tožena stranka je imela dovolj časa za pripravo na glavno obravnavo in tudi zato, da bi svoj izostanek pravočasno opravičila in že z ugovorom ali kasnejšo pismeno vlogo predlagala izvedbo dokazov. Glede na takšno dejansko stanje pritožba tožene stranke v tem delu ni utemeljena, saj se lahko v postopku v gospodarskih sporih v pritožbi navedejo novi dokazi le, če jih pritožnik brez svoje krivde ni mogel predložiti do konca glavne obravnave (1. odst. 496. a člena ZPP).

Glede na pavšalne trditve v ugovoru zoper sklep o izvršbi, za katere tožena stranka ni predlagala nobenih dokazov, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, kot izhaja iz predložene dokumentacije, da je tožena stranka dolžna plačati vtoževano terjatev.

Navedbe tožene stranke v pritožbi, ki se nanašajo na obveznosti, ki jih ima tožeča stranka do tožene stranke iz drugega pravnega razmerja, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati, ker to drugo pravno razmerje ni predmet tega postopka.

Ob reševanju pritožbe tožene stranke sodišče po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 365. člena ZPP).

Tožeča stranka je zahtevala plačilo 557.780,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 1.5.1991 dalje. V vtoževani glavnici znesek 500.000,00 SIT predstavlja glavnico po posojilni pogodbi, znesek 57.780,00 SIT pa pogodbene in zamudne obresti od glavnice 500.000,00 SIT od dneva danega posojila do dne 30.4.1991. Tožeča stranka je od celotnega dolga zahtevala plačilo zamudnih obresti od dne 1.5.1991 dalje, sodišče prve stopnje pa je njenemu zahtevku v celoti ugodilo. Od neplačanih obresti, to je od zneska 57.780,00 SIT, je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (2. odst. 279. člena ZOR).

Tožba oziroma izvršilni predlog je bil vložen dne 28.5.1991, zato je sodišče druge stopnje na podlagi določila 4. tč. 373. člena ZPP sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za zamudne obresti od neplačanih obresti 57.780,00 SIT od 1.5.1991 do dneva vložitve tožbe.


Zveza:

ZPP (1977) člen 219, 365, 365/2, 496a, 496a/1. ZOR člen 279, 279/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.02.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAzNDg3